Druga četrtna fešta: prostor srečevanj, spominjanj in povezovanj
Na Ribiškem trgu v Bošadragi so se včeraj srečali stari in novi Koprčani, sosedje, družine in prijatelji. Četrtna fešta je s spominskim sprehodom, zgodbami nekdanjih in sedanjih prebivalcev, glasbo in druženjem znova obudila duh nekdanjih koprskih kontrad ter pokazala, da skupnost v mestnem jedru še živi.
Četrtna fešta Bošadraga je z Ribiškega trga za en popoldan pregnala pločevino in ponudila prostor za druženje in spominjanje.
Foto: Eva BrajkovićKOPER • Ribiški trg v Bošadragi je včeraj znova postal prostor srečevanja, pripovedovanja zgodb in skupnega spominjanja. Druga letošnja četrtna fešta, ki so jo pripravili v okviru Interreg projekta Terra Gothica Incognita, je povezala prebivalce različnih generacij in ponovno pokazala, da si domačini želijo dogodkov, ki so namenjeni njim in ne le turistom.
Dogajanje se je začelo s spominskim sprehodom od Gramscijevega trga do ulic Bošadrage, ki sta ga vodili raziskovalka dr. Neža Čebron Lipovec in pisateljica ter zbirateljica koprskih zgodb Mirella Baruca. Udeleženci niso bili le poslušalci, ampak so sami soustvarjali pripoved o mestu. Prav to je bil tudi namen sprehoda.
Z leve: Neža Čebron Lipovec, Vesna Pajić in Mirella Baruca ob zaključku Spominskega sprehoda po Bošadragi
Foto: Eva Brajković"Zgodilo se je to, kar smo želeli – da so ljudje pripovedovali sami. Midve sva dali iztočnico, potem pa so se začeli odpirati spomini," je povedala Neža Čebron Lipovec. Posebej dragocena se ji zdi prisotnost starejših prebivalcev, ki še nosijo spomin na nekdanji Koper. Ena izmed njih je bila Majda Santin, ki je v Bošadragi živela do leta 1954 in je med sprehodom opisovala, kdo je nekoč živel v posameznih hišah in kako je bila videti soseska.
Kolektivni spomin mesta
Po besedah Čebron Lipovec so četrtne fešte mnogo več kot le družabni dogodki. Nastale so iz želje po povezovanju sodobnega življenja v mestu s preteklostjo Kopra, ki ga je po vojni močno zaznamoval prelom in menjava prebivalstva.
"Pomembno se mi zdi graditi mostove med Koprom pred letoma 1945 oziroma 1954 in današnjim Koprom. Četrtne fešte so nekaj aktualnega danes, hkrati pa imajo korenine v preteklosti," je poudarila. Spominski sprehodi, ki jih vodi, temeljijo na tako imenovanem "memory talku", kolektivnem pogovoru o prostoru in skupnih izkušnjah. "Tu se zgodi identiteta, tu se zgodi skupnost in pripadnost prostoru. Prečijo se generacije, jeziki in razredi."
Četrtna fešta Bošadraga, 23.5.2026: Časovni stroj
Foto: Eva BrajkovićPodobno razmišlja tudi Mirella Baruca, ki že leta zbira zgodbe prebivalcev Kopra. V Bošadragi živi in, kot pravi sama, tam ljudje še vedno držijo skupaj. "Ne samo od vrat do vrat, povezani smo tudi preko viber skupine. Ljudje si pomagamo, pridejo drug k drugemu, ko se kaj zgodi," je povedala. Tudi sobotna fešta je po njenem dokazala, da soseska še živi: "Se vidi, da nas ni malo. Prihajajo družine z otroki, ljudje od drugod, prijatelji, sosedje. To je tisti žmoht, ki bo ostal za naše potomce."
Od sprehoda do mize
Dogodek je zaživel v organizaciji Zavoda NOR, ob spominskem sprehodu pa je program obsegal še tako imenovani časovni stroj, kjer si je bilo mogoče ogledati, kdo vse je v preteklosti živel v določeni hiši, oglede kulturnega stičišča v nastajanju - Libertasa, ki jih je vodila Vesna Pajić, pop-up razstavo arhivskih fotografij ter stojnice, na katerih so se predstavile krajevna skupnost in knjigarna Libris, pa tudi otroški kotiček, ki je poskrbel za varstvo in zabavo najmlajših. Ob mizah s pijačo in jedačo so obiskovalci ob glasbi tria Bluesing Oldtimers posedali do poznega večera.
Četrtna fešta Bošadraga, 23.5.2026 - Trio Bluesing Oldtimers
Foto: Eva BrajkovićToni Bračanov iz Zavoda NOR je pojasnil, da projekt postopoma širi mrežo sodelovanja med prebivalci. "Na prvi fešti smo šli od vrat do vrat in delili letake. Ljudje so potem sami prinesli hrano in se vključili. Tokrat je bila referenčna točka Mirella Baruca," je povedal. K organizaciji so bili pozvani in kljub temu, da gre za majhen zavod z le dvema zaposlenima, so izziv sprejeli. Pomaga jim tudi skupina študentov in prostovoljcev. "Bil je izziv zapreti parkirišče, ampak nam je uspelo," je še dodal Bračanov.
Ob dogodku so pripravili tudi Pop up razstavo starih fotografij Bošadrage.
Foto: Eva Brajković"Ljudje se morajo spet pogovarjati"
"Smisel take fešte je, da se poveže preteklost s sedanjostjo in da se začne spoštovati zgodovino ter družbene vezi, ki so tukaj nastajale skozi desetletja," je poudaril Rok Parovel, ki v Bošadragi živi šest let, četrt pa dobro pozna, saj je tu živela njegova nona z družino. Kot je še menil, taki dogodki mestu vračajo življenje, saj so medsosedski odnosi ključni za kakovost življenja v mestu.
Četrtna fešta Bošadraga, 23.5.2026
Foto: Eva BrajkovićTudi drugi obiskovalci so poudarjali pomen druženja in medsebojnega povezovanja. Mirko Juriševič je obujal spomine na mladost ob morju v Bošadragi, kamor je kot otrok s starši prišel iz Čičarije: "Tu sem se naučil plavati. Kot otroci smo bili cele dneve ob morju, lovili in jedli male rakce in školjke." Še danes se živo spominja delfina, ki je nekoč zašel v malo pristanišče in prestrašil otroke, saj so mislili, da gre za morskega psa.
Feručo Rojac, ki sicer živi na Mudi, je bil nad dogodkom navdušen, poudaril pa je, da so bile nekoč vse koprske kontrade med seboj tesno povezane. "Danes pa je ljudi skoraj sram pozdraviti. Zato je to zelo lepo – da se ljudje spet srečujejo in pogovarjajo," je dejal.
Četrtna fešta Bošadraga, 23.5.2026
Foto: Eva BrajkovićTudi Ksenija Smodiš, ki del leta preživi v tujini, se rada vrača na takšne dogodke. "Vidim sošolce, prijatelje, znance in se imamo fajn. Prav gledala sem, kdaj bo letos fešta," je bila navdušena.
Da imajo četrtne fešte prihodnost, je prepričana tudi Mirella Baruca. "Neumen bi bil tisti, ki ne bi omogočil, da se to nadaljuje. Tu se gradi solidarnost, medgeneracijsko povezovanje in občutek skupnosti. To so vrednote, ki smo jih skoraj izgubili," je še zaključila.