Država hkrati podpornica in toga birokratka

KOPER > Brez odgovora pa je ostalo vprašanje, ali ne bi bilo smiselno razširiti možnosti v koncesijski pogodbi in s tem koprski Luki odpreti vrata do morebitnih vlagateljev, ki bi jih zanimal vstop v to gospodarsko zgodbo.

V igri cenejša in dražja različica

Gradnja stavbe potniškega terminala je vključena v program razvoja koprskega tovornega pristanišča za obdobje od 2011 do 2015, ki ga je s sklepom potrdila tudi vlada. Program je sicer pripravila Luka Koper v sodelovanju z infrastrukturnim ministrstvom, ki je projektu prižgalo zeleno luč.

So pa v Luki Koper obenem jasno povedali, da predstavlja naložba v potniški terminal tveganje. Njihovi dvomi so povezani z razmerami na turističnem trgu križarjenj na območju Jadrana, predvsem zaradi nejasne prihodnosti vstopa velikih ladij v Benetke.

Gradnjo stavbe in druge infrastrukture na pomorskem potniškem terminalu bi finančno zmogli tudi sami, a le, če bi se odločili za enostaven, pritličen objekt, za katerega bi bilo treba odšteti okrog 1,2 milijona evrov. Načrtov, ki dosegajo zneske štirih milijonov evrov - v primeru če bi zgradili zahtevnejši, dvonadstropni terminal z rampo za vstop in izstop potnikov na ladjo - pa se brez finančne pomoči ne nameravajo lotiti.

Naložbe na potniškem terminalu

V Luki Koper so do zdaj za razvoj potniškega terminala namenili približno 5,6 milijona evrov. Poskrbeli so za:

> umik dela tovornega pristanišča,

> odkup in rušenje skladišča,

> poglobitev morskega dna in utrditev obale,

> postavitev začasnega objekta s tehnološko opremo in policijsko mejno kontrolo.

Da za izvajalce, ne za vlagatelje

V ministrstvu ostajajo neomajni, saj je po njihovih besedah gradnja objekta zajeta v koncesijski pogodbi, v kateri med drugim piše, da mora vse naložbe uresničiti koncesionar, to je Luka Koper, v svojem imenu in za svoj denar. “Morebitno evropsko finančno pomoč tako lahko pridobi le koncesionar,” pravijo. Vsakršna dodelitev javnega denarja bi pomenila državno pomoč Luki Koper, v infrastrukturnem ministrstvu utemeljujejo svojo neodzivnost.

Je pa koncesionarju za izvedbo naložbe dovoljeno pridobiti podizvajalce, izvajalce in kooperante. Samo koncesionar je tisti, ki nastopa kot investitor, četudi ob sodelovanju svojih partnerjev. Koncesionar lahko s partnerji sklene pogodbe o poslovnem sodelovanju za vlaganja v pristaniško infrastrukturo, vendar nanje s pogodbo ne sme prenesti več pravic, kot jih ima sam.

Na infrastrukturnem ministrstvu pojasnjujejo, da ne sodelujejo pri dodeljevanju denarja za projekte pod okriljem Regionalnih razvojnih programov. Če pa bi Luka Koper želela gradnjo potniškega terminala vključiti v Regionalni razvojni program Južne Primorske 2014-2020, bi to podprli. Navajajo pa, da je operativni program za finančno obdobje 2014-2020 v okviru črpanja kohezijskih sredstev že sprejet. Del denarja bodo tako namenili poglabljanju vplovnega kanala v bazen II v pristanišču.

Preozke možnosti v koncesijski pogodbi

Ob tem pa nerazumljivo brez odgovora ostane naše vprašanje, zakaj država z aneksom ali kako drugače ne razširi možnosti v koncesijski pogodbi, da bi se lahko v gradnjo potniškega terminala kot vlagatelj vključil morebitni tuj strateški partner. Spomnimo, da so vodilni pri svetovno znanih ladjarjih Carnival Cruises in Royal Caribbean že večkrat poudarili, da jih še kako zanima vstop v to turistično naložbo na slovenskih tleh. V ameriškem biroju Land Design iz Charlotte so, denimo, prav po njihovem naročilu izdelali idejno zasnovo bodočega potniškega terminala v Kopru.

Njihovo zanimanje je javno znano, kot je znano stališče Luke Koper, da sami ne zmorejo finančno zahtevne naložbe. Prav zato preseneča, da na ministrstvu za infrastrukturo trdijo, da nikoli niso dobili konkretnega predloga o morebitnem sodelovanju s strateškim partnerjem pri gradnji objekta potniškega terminala.

NATAŠA HLAJ

Večnamenski objekt bi zgradili na območju zdajšnjega potniškega terminala.Jaka Jeraša