Država naj pove, kam z odpadki
Najmanj osem slovenskih komunal iz Izole, Sežane, Ajdovščine, Nove Gorice, Tolmina, Logatca, Kočevja in Grosuplja bi komunalne odpadke še nadalje odlagalo na lastnih občinskih odlagališčih. Toda država jim to onemogoča, čeprav imajo še dovolj prostih zmogljivosti in njihova odlagališča zadoščajo okoljskim normativom.
IZOLA> Od vlade in okoljskega ministrstva zato zahtevajo, naj ohranita te deponije, sicer napovedujejo “nadaljnje pritiske” in celo “punt”.
Kaj sledi zaprtju odlagališča, sta nazorno pojasnila predstavnika piranskega Okolja Alen Radojkovič in Milica Maslo. Za odvoz in obdelavo odpadkov v piranski občini poslej plačujejo 147 evrov za tono. Zaradi (do konca leta) zamrznjenih cen komunalnih storitev je morala občina dejavnost subvencionirati, kar jo je od januarja lani stalo približno poldrugi milijon evrov. Če bi odpadke peljali v tržaško sežigalnico, bi menda odšteli “le” 70 do 100 evrov za tono.
Prvi mož Komunale Izola Denis Bele je včeraj na novinarski konferenci opozoril, da se vsem po vrsti zatika pri predložitvi finančnega jamstva, potrebnega - naj zveni še tako nenavadno - za zaprtje odlagališč.
Kup neusklajenosti
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oziroma lanskoletna uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih ga po mnenju komunal precenjuje. Finančno jamstvo vrednoti najmanj dvakrat višje od zneska, ki ga za sanacijo odlagališča predvidevajo komunale. Po drugi strani pa, čeprav gre za javna podjetja, ki ne smejo kovati dobička, od njih zahteva, naj vnaprej zagotovijo te večmilijonske vsote. Ko jim končno to uspe s priložitvijo lastne poroštvene izjave, pa jim ministrstvo za finance oporeka način, češ da ni skladen z zakonom o financiranju občin. Ministrstva med seboj ne komunicirajo, je opozoril logaški župan Berto Menard, direktor Komunale Kočevje Marko Kljun pa, da finančno jamstvo očitno prinaša korist bančnemu sistemu.
Komunalna podjetja so že dobila inšpekcijsko odločbo o zaprtju odlagališč. Po 31. januarju jih bodo lahko uporabljala le, če bodo do tedaj od Agencije RS za okolje (Arso) dobila okoljevarstveno dovoljenje. Nekaterim komunalam je Arso nedavno poslal negativno odločbo, na primer kočevski, druge jo pričakujejo v kratkem. Upoštevati je treba tudi, da pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršbe.
Komunale do 31. decembra zahtevajo: ohranitev deponij, ki izpolnjujejo okoljske normative in imajo proste zmogljivosti; da v tem kriznem obdobju država sprejme obliko finančnega jamstva, ki ne bo povzročalo dodatnih stroškov občinam ali občanom; takojšnje sprejetje programa in državne strategije ravnanja z odpadki tudi po letu 2015, ko bi morala zaživeti regijska odlagališča odpadkov.
“Država mora 1. 1. 2013 povedati, kam naj z odpadki, če bomo zaprli vsa ta odlagališča,” je bil nedvoumen Menard. Jasna sta bila tudi njegov izolski kolega Igor Kolenc in direktor Komunale Tolmin Berti Rutar. Prvi je pojasnil, da nas zdajšnji sistem bolj kot k zmanjševanju količine odpadkov vodi k izpopolnjevanju predpisov, ki jih je pred leti sprejela EU. “Predpisujemo si normative, ki presegajo zmožnosti našega gospodarstva,“ pa je bil nazoren Rutar.
Pritiski lobijev?
Ajdovski prvak Marjan Poljšak pa je že napovedal, da tamkajšnjega odlagališča ne bodo zaprli. Nadeja se razumnosti vlade in okoljskega ministra, nekdanjega krškega župana Franca Bogoviča. Prepričan je, da nanj pritiskajo lobiji, ki se ukvarjajo s prebranimi odpadki, frakcijami, kot so papir, steklo, plastika in pločevina torej.MIRJANA CERIN