Državi dišijo evri od komunalnih privezov

Istra
, posodobljeno:

Izolsko javno podjetje Komunala, ki upravlja s 177.370 kvadratnih metrov obsežnim občinskim pristaniščem, bi moralo državi že prejšnji mesec plačati 199.400 evrov vodnega povračila. Namesto tega se je zoper odločbo Agencije RS za okolje (Arso) pritožilo, saj je s pristaniško dejavnostjo lani iztržilo le malo več od zahtevanega zneska, približno 241.000 evrov.

Izolsko občinsko pristanišče je Komunali v zadnjih dveh letih navrglo  slabih 468.000 evrov. Z vodnim povračilom pa bi država  pobrala  kar 405.000 evrov.
Izolsko občinsko pristanišče je Komunali v zadnjih dveh letih navrglo slabih 468.000 evrov. Z vodnim povračilom pa bi država pobrala kar 405.000 evrov.Mirjana Cerin

IZOLA> Direktor Komunale Denis Bele ob tem opozarja, da bi lani od pristojbin za večinoma komunalne, pa tudi tržne in dnevne priveze, zbrali še manj kot 241.000 evrov, če pristojbin ne bi podražili za šest odstotkov, čemur so najemniki komunalnih privezov (med njimi je kar nekaj občinskih svetnikov), močno nasprotovali.

Na Arsu potrjujejo podatek, da so izolski Komunali za leto 2010 odmerili 199.400 evrov vodnega povračila. V primerjavi z Luko Koper, ki so ji zaračunali “le” 346.000 evrov povračila, čeprav upravlja z desetkrat večjim akvatorijem (s kar 1,858.260 kvadratnih metrov vodnih površin), je to precej nesorazmeren znesek. Beletu se ne zdi logičen.

Devetkratna podražitev

Zgovoren je tudi način, po katerem so prišli do zneska 199.400 evrov. Sredi leta 2010 je država vodno povračilo podražila za kar 900 odstotkov. Do tedaj je vodne površine vrednotila na 0,2 evra za kvadratni meter (to bi pomenilo 35.500 evrov povračila), od druge polovice predlanskega leta pa na 1,8 evra za kvadratni meter (naneslo bi vrtoglavih 320.000 evrov povračila).

Tovrstno odmero so močno navili tudi sosednjima komunalnima podjetjema, Okolju Piran in Komunali Koper, zato so se vsa tri skupaj pritožila na Arsove sklepe: na napoved o odmeri vodnega povračila, akontacijo in odločbo. Po Beletovih besedah so to naredili takoj, ko je bilo mogoče, v začetku lanskega leta. Arso pa je skupaj z nekdanjim ministrstvom za okolje in prostor očitno priznal napako, saj je sredi lanskega leta poslal novo, znižano akontacijo za lansko odmero vodnega povračila. Ovrednotili so ga na 0,3 evra za kvadratni meter, kar bi za izolsko pristanišče pomenilo nekaj več kot 53.000 evrov.

Malo navito, malo znižano

Ta znesek je izolska Komunala že plačala, zatrjuje Bele. Vendar celotne akontacije s tem še ni poravnala, kajti država znižano vrednost povračila upošteva le za obdobje od sredine lanskega leta dalje. Za vmesno obdobje, od podražitve sredi 2010 do sredine 2011, pa vodno povračilo terja po prvotnem navitem ceniku, 1,8 evra za kvadratni meter vodnih površin. Na letni ravni to za 2010 nanese 199.400 evrov in za 2011 206.000 evrov, kar se Beletu zdi “absurdno in neživljenjsko”.

Opozarja, da bi plačilo tako visokih zneskov utegnilo ogroziti poslovanje javnega podjetja, še zlasti, če bi se Arso odločil za izvršbo. Strošek bi Komunala morala prevaliti na ramena najemnikov občinskih privezov. V računovodski službi pa občutijo tudi sklep vlade s konca avgusta o podaljšanju zamrznjenih cen komunalnih storitev do konca leta.

MIRJANA CERIN

Denis Bele: “Pri odmeri vodnega povračila je jasno, da je država naredila  napako. Posredno jo je  priznala, saj je  znesek spustila, ampak ne za celotno obdobje, kar je še bolj absurdno. Kljub temu upam, da bo na koncu pretehtala  razsodnost.”
Denis Bele: “Pri odmeri vodnega povračila je jasno, da je država naredila napako. Posredno jo je priznala, saj je znesek spustila, ampak ne za celotno obdobje, kar je še bolj absurdno. Kljub temu upam, da bo na koncu pretehtala razsodnost.” Tomaž Primožič/Fpa