Dursov milijon zataval v Postojno in Piran
Žrtve napak v delovanju informacijskega sistema Davčne uprave RS (Durs) so tudi občine. Postojni in Piranu je Durs od januarja do konca avgusta nakazal vsaki po več kot pol milijona evrov preveč. Denar bosta morali zdaj hitro vrniti.
PIRAN, POSTOJNA> Zaradi napake Dursa so se preplačila znašla še na računih osmih primorskih občin, dvanajst pa jih je od Dursa dobilo premalo denarja.
Največ napačno nakazanega denarja bosta morala Dursu vrniti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (66,3 milijona evrov) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (37,6 milijona evrov). Z vsemi vračili bo državni proračun dobil 109 milijonov evrov, ki jih je Durs zaradi napake v delovanju informacijskega sistema v prvih devetih mesecih letošnjega leta razdelil na račune Zpiza, ZZZS in občin.
V Piranu ogroženo poslovanje
Durs je občino Piran v ponedeljek obvestil, da ji je nakazal 515.289 evrov, do katerih ni bila upravičena. Napaka naj bi bila posledica elektronskih oziroma avtomatičnih pobotov med različnimi davčnimi podračuni. “Če do sedaj knjigovodske evidence niso bile popolne, se sprašujemo, ali so pravilne sedaj, ko nas terjajo za vračilo tako visokega zneska,” so negotovi v piranski občinski upravi, ki mora denar vrniti v le nekaj dneh. “Skladno z določili podzakonskega akta bodo sredstva na računu zasežena. Tako občina nima vpliva na način vračanja,” še pravijo v Piranu. Denar na računu imajo, kljub temu pa bodo posledice napačnih prerazporeditev denarja čutili pri poslovanju, ki bo zagotovo ogroženo, dodajajo.
“Rečem lahko le, da smo zgroženi in da za malomarnost davčne uprave ni nikakršnega opravičila. Zgroženi smo predvsem nad načinom, kdaj in kako smo bili o tako pomembni vsebini seznanjeni ter postavljeni pred dejstvo, na katerega nimamo nikakršnega vpliva,” pravi župan Peter Bossman. Napake v občinskem računovodstvu pred obvestilom Dursa niso opazili, saj odstopi od pričakovanih prihodkov niso bili ekstremni.
V Postojni in Pivki so brez skrbi
Še več kot piranska občina bo morala vrniti postojnska, kar 538.957 evrov. Kljub temu župan Peter Verbič ni v skrbeh. Zagotovil je, da bo občina imela tako denar za plače kot za druga plačila. Meni pa, da bi po reformi vplačevanja javnofinančnih prihodkov na Dursu morali imeti vzporedni sistem, s katerim bi kontrolirali delovanje nove informacijske tehnologije.
Med dolžnicami se je znašlo še osem primorskih občin, ki pa bodo morale vrniti precej nižje zneske; občina Pivka, na primer, dobrih 56.000 evrov, kar ne bo povzročilo nikakršnih težav, je zagotovil župan Robert Smrdelj. Najmanj dolguje občina Brda, le 16 evrov.
Po drugi strani pa je dvanajstim primorskim občinam Durs letos nakazal premalo. Največ, 27.294 evrov mora nakazati v Sežano, najmanj pa v Cerkno, le devet evrov.
Zdaj naj bi sistem delal pravilno
Ti poračuni veljajo za obdobje od januarja do konca avgusta, Durs pa mora uskladiti še septembrske številke. “Od oktobra naprej teh usklajevanj ne pričakujemo več, saj naj bi sistem deloval pravilno,” je pojasnil Tomaž Perše, v.d. generalnega direktorja Dursa. Zaradi napak pa so odpravili avtomatične pobote; preplačil pri enih davkih tako ne bodo več poravnavali z dolgovi pri drugih davkih. Ohranili pa so možnost enotnega sklica.
Vodja službe generalnega direktorata na Dursu Peter Grum je opozoril, da se v javnosti ustvarja napačen vtis, da je večina stanj na Dursu neusklajenih: “Težave imamo pri poslovnih subjektih, ki imajo veliko število transakcij in so zavezanci za več tipov davkov, gre pa večinoma za neto dolžnike do Dursa.” Zaradi napak se je Grum opravičil. Priznal je, da je pri uvajanju novega informacijskega sistema prišlo do več težav in dodal, da so že razrešili nekaj odgovornih ljudi.
HELENA RACE
