Dvignili so roke, zdaj morajo še seči v žep

KOPER> Uprava Cimosa je sicer predlagala največ 20-milijonsko dokapitalizacijo, a delničarji so v en glas podprli nasprotni predlog o 26 milijonih evrov svežega kapitala. Večji delničarji so menda še v nedeljo usklajevali in pilili svoj predlog, oddahnili pa so si šele, ko je bilo jasno, da bo pri dokapitalizaciji sodelovala tudi Banka Koper, ki je s petinskim deležem druga največja lastnica Cimosa. Večina ključnih lastnikov (Modra zavarovalnica, Družba za svetovanje in upravljanje, Zavarovalnica Triglav) so namreč družbe v (večinski) državni lasti. Za Bruselj pa je sprejemljivo le, če pri dokapitalizaciji poleg “državnega” sodeluje tudi zasebni kapital.

V prvem krogu bodo lahko dodaten kapital vplačali obstoječi delničarji, a je jasno, da tega nekateri ne bodo storili. V drugem krogu bodo delnice - poleg delničarjev iz prvega kroga - ponudili še zainteresirani javnosti.

Skupina Cimos ima za 352 milijonov bančnih posojil, saj je svojo rast financirala s pomočjo bank. “Zdaj še zmoremo vračati kredite in odplačevati obresti. Kaj bo čez dve leti, ne vem; bojim se, da bodo obresti rasle in rasle,” pravi predsednik uprave Franc Krašovec, ki verjame, da so delničarji sposobni zbrati za 20 milijonov svežega kapitala.

Prav sodelovanje lastnikov pri dokapitalizaciji so banke postavile kot pogoj za reprogramiranje Cimosovih dolgov, tako da bo s prodajo izdelkov zmogel odplačevati obveznosti. Dogovor z bankami je v glavnem dorečen: 42 odstotkov dolga bi spremenili v srednjeročna posojila, 58 odstotkov pa v dolgoročna.

Dokapitalizacija in reprogram bančnih posojil sta prvi dve sestavini reševalnega načrta za Cimos; tretji del predvideva prodajo družbe Litostroj Power. S kupnino bi si zagotovili denar za razvoj. “Bilo bi mi ljubo, če bi ga kupil slovenski kupec, a prodali ga bomo tistemu, ki bo ponudil največ. Mi ta denar potrebujemo za rast,” še pravi Krašovec. Skrbne preglede naj bi opravilo pet ponudnikov, največ možnosti pripisujejo poljskemu finančnemu skladu. SR