EIB proučuje sodelovanje pri projektu drugega tira

PORTOROŽ > Projekt drugega tira Koper-Divača je po besedah Wernerja Hoyerja eden od projektov, ki bi lahko izkoristili tako imenovan investicijski načrt Evropske komisije pod vodstvom predsednika Jeana-Clauda Junckerja, s katerim želi unija v prihodnjih treh letih spodbuditi za 315 milijard evrov novih, zlasti zasebnih investicij ter s tem okrepiti rast in konkurenčnost Evrope.

Direktor za jadransko regijo pri EIB Romualdo Massa Bernucci je povedal, da so pogovori med slovenskimi predstavniki in EIB glede sodelovanja banke pri drugem tiru še v zelo začetni fazi izmenjave informacij, tako da še ne more reči, kdaj bi lahko v banki sprejeli odločitev.

Naložbe za posodobitev in razširitev Luke Koper

V EIB kot potencialne slovenske projekte za sodelovanje v tej tako imenovani naložbeni ofenzivi v navezavi na drugi tir vidijo tudi nadaljnje investicije za posodobitev in razširitev Luke Koper, tu so pa še razni finančni instrumenti za financiranje raziskovalno-razvojnih in inovacijskih dejavnosti malih in srednjih podjetij.

Bernucci je omenil še projekte v prometu in energetiki, kot so financiranje čezmejnih energetskih povezav ter hidroelektrarn na Savi. Uradno pobude za sodelovanje pri nadaljnjem financiranju izrabe vodnega potenciala Save še ni, a začetni pogovori potekajo.

Sodelovanje med Slovenijo in EIB je bilo od vstopa države v unijo po Bernuccijevih besedah zelo dobro, na meji odličnega. EIB je tako za financiranju projektov v Sloveniji do zdaj namenila 2,3 milijarde evrov.

Razvojni načrti malih in srednjih podjetij pomembnejši od velikih infrastrukturnih projektov

Bernucci meni, da je prostora za napredek še precej, posebej pa je omenil financiranje razvojnih načrtov malih in srednjih podjetij v sodelovanju s SID banko. Ta del je morda še bolj pomemben kot veliki infrastrukturni projekti pri spodbujanju rasti in zaposlovanja. Veliki projekti namreč terjajo čas, manjše pobude pa so hitreje izvedljive.

V tem delu se bo EIB povezala z Evropsko komisijo in drugimi mednarodnimi ter domačimi finančnimi ustanovami, na primer Evropsko banko za obnovo in razvoj in SID banko. Predstavitev možnosti za mala in srednja podjetja bo 12. junija v Ljubljani.

Naložbeni načrt, nastal kot pobuda Jean-Clauda Junckerja v času prizadevanj za prevzem vodenja komisije, bo skušal zapreti tako investicijski kot inovativni razkorak za ZDA in Azijo, ki ga je v času krize pridelala EU.

Visoka brezposelnost med mladimi

Hoyer je danes poudaril, da je raven naložb v EU še danes 15 odstotkov pod tisto iz predkriznega 2007, unija pa za preostalimi razvitimi in hitro rastočimi prav tako občutno zaostaja v obsegu financiranja investicij in raziskav ter razvoja. Skupaj z vztrajno visoko brezposelnostjo med mladimi so to trije ključni dejavniki razvojnega zaostanka, ki ga je unija pridelala v zadnjih letih.

Vsako leto bi tako v Evropi potrebovali dodatnih 300 milijard evrov naložb v infrastrukturo, dodatne desetine milijard pa so potrebne še za čezmejne energetske in prometne povezave, digitalizacijo in inovacije.

Ta vprašanja naj bi naslavljal Junckerjev načrt, katerega ključni del je evropski sklad za strateške naložbe. Deloval bo pod okriljem EIB in bo predvidoma s 16 milijardami evrov iz evropskega proračuna in petimi milijardami iz EIB zagotavljal varnost vlagateljem in s tem spodbujal naložbe v tvegane strateške projekte. EIB bo tako lahko razširila svoje delovanje na bolj tveganih področjih, kjer je bila zdaj omejena.

Na vrsti so tehnične podrobnosti

Potem ko so pogajalci institucij EU minuli teden dosegli načelni dogovor o skladu, zdaj pilijo tehnične podrobnosti. Končno obliko naj bi sklad dobil poleti, tako da bi lahko v celoti zaživel v zadnjem letošnjem četrtletju.

EIB se nanj že pospešeno pripravlja, vrsto projektov so odobrili že predčasno. Med njimi je v regiji projekt posodobitve dubrovniškega letališča.

Hoyer je danes ponovil, da morajo biti projekti ekonomsko upravičeni in s trdno finančno konstrukcijo, tako da so zanimivi za zasebne vlagatelje. Te morajo države privabiti tudi z izboljšanjem poslovnega okolja.

Projekti bodo omejeni na članice EU, a v poštev bodo prišli tudi čezmejni projekti, ki segajo v evropsko soseščino. Tu svojo priložnost lahko iščejo tudi države iz jugovzhodne Evrope, ki še niso članice EU.

Imajo pa države iz regije v procesu približevanja uniji tudi možnost dostopa do nekaterih drugih pobud EIB in ostalih ustanov. Hoyer jih je pozval, naj jih izkoristijo.

STA