Eko Ribila čaka na priložnost
“Skrajni čas je, da piranska občina, družba Golf Istra in sklad kmetijskih zemljišč priznajo, da je pogodba za najem parcel za golf igrišče v Sečoveljski dolini nična. Naj jo torej razveljavijo in naj se že enkrat prekine enajstletna agonija projekta, ki tam nikoli ne bo zaživel,” je oster Jožef Horvat iz Združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč Slovenske Istre.
SEČOVLJE>Jožef Horvat opozarja, da je tripartitna pogodba sporna. Tako rekoč mrtva točka na papirju. Sklicuje se na odločbo ustavnega sodišča, ki je decembra leta 2005 razveljavila odlok, na podlagi katerega je bil sprejet lokacijski načrt za golf igrišče v Sečovljah. S to razveljavitvijo je bil razveljavljen namen pogodbe, trdi.
Čeprav podporniki golf igrišča trdijo, da je dolina povsem neprimerna za pridelavo, pa v kmetijskem ministrstvu navajajo, da je na zdaj zapuščenih parcelah moč ponovno vzpostaviti kmetijsko rabo. “Tla so nadpovprečno dobra,” trdi kmetijska svetovalka Irena Vrhovnik. Pravi, da strokovnjaki z Biotehniške fakultete opravljajo natančne pedološke analize, ki bodo to tudi potrdile. S takšno oceno pa se ne strinjajo v piranski občini in Golf Istri. “Strokovne ugotovitve o pedoloških lastnostih zemljišč kažejo, da je kar 80 odstotkov površine neprimerne za zelenjadarsko in drugo mediteransko kmetijsko pridelavo,” navajajo. Sklicujejo se na analizo, pod katero se je konec aprila podpisal pedolog Janez Rupreht, prav z Biotehniške fakultete.
“Projekt golfišča je prežet z utemeljenim sumom korupcije na vseh ravneh, od ministrstev in občine do Komisije za preprečevanje korupcije in tožilstva, ki kljub prijavam nista ukrepala,” je prepričan Horvat. Podpisnike pogodbe poziva, naj jo v 30 dneh sporazumno razdrejo, sicer bodo vložili ovadbe na Nacionalni preiskovalni urad in protikorupcijsko komisijo.
Pogodba v korist investitorja in občine?
Zanimivo je tudi poročilo računskega sodišča iz leta 2006, ki je ugotovilo, da je bila prej omenjena pogodba sklenjena izrazito v korist investitorja golf igrišča in občine. “Sklad svojega temeljnega interesa, ki naj bi bilgospodarjenje in pospeševanje kmetijske dejavnosti, ni izkazal. Prav tako ocenjujemo, da ni ravnal gospodarno, ko je kmetijska zemljišča oddal v najem po prenizki, netržni vrednosti,” so še zapisali v poročilu.
Domači kmetje točno vedo, kaj bi počeli v dolini Sečovelj. Radi bi razvili ekološko zgodbo z izobraževalnim in turističnim pridihom. Idejno zasnovo so poimenovali Eko Ribila, po ledinskem imenu tamkajšnjega predela. Na zemljiščih bi uredili trajne nasade in vinograde, pridelovali bi vrtnine in poljščine. “Veliko pozornost bi namenili sredozemskim sortam. Radi bi gojili šparglje, kakije, lešnike, fige, žižole, robidnice, murve,” našteva članica skupnosti Eko Ribila Nina Froggatt.
Če uspeva v tujini, bo tudi pri nas
Pravi, da bi celotno območje prepredli s pešpotmi in kolesarskimi stezami ter razglednimi točkami, obvodnimi biotopi ter informacijskim in izobraževalnim centrom. Obiskovalcem bi celo omogočili neposreden nakup tamkaj pridelane zelenjave in sadja. Prepričana je, da bi zamisel z lahkoto spravili s papirja v prakso, pri čemer bi upoštevali primere dobre prakse iz tujine, kjer takšne skupnosti že uspešno delujejo.
NATAŠA HLAJ
