En oddajnik ugasnejo in že zraste drugi
Signali italijanskih oddajnikov že leta grenijo življenje ob slovensko-italijanski meji v krajih na Miljskem hribu; kar 92 odstotkov signalov na območju KS Hrvatini je italijanskih. Slovenija je pri italijanskih oblasteh že večkrat protestirala zaradi takšnih kršitev mednarodnih sporazumov, a nove antene še kar rastejo.
HRVATINI >Strokovni skupini Slovenije in Italije naj bi rešitve skušali najti 15. junija, je po včerajšnjem srečanju z italijanskim državnim podsekretarjem Antonellom Giacomellijem napovedal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.
“Na obmejnem območju z Italijo uporabljamo precej večje oddajne moči kot drugod po Sloveniji, da na ta način vsaj delno poskrbimo za pokritost našega teritorija z radijskimi in televizijskimi signali. To pa je tudi vse, kar lahko naredimo,” pravi Miran Dolenec, direktor oddajnikov in zvez pri RTV Slovenija. Gledalci in poslušalci z območja KS Hrvatini sprejemajo slovenske signale z oddajnikov na Tinjanu, Belem križu, Nanosu in Slavniku. Na teh oddajnikih imajo dva televizijska multipleksa in do šest radijskih programov. Z motnjami signalov zaradi italijanskih oddajnikov se RTV Slovenija sooča že več desetletij. “Razlog je 'piratsko oddajanje' italijanskih radijskih in televizijskih postaj na mednarodno neusklajenih frekvencah. Te motilne postaje imajo dovoljenje italijanskega ministrstva, ki pa je izdano v nasprotju z mednarodno usklajenimi frekvenčnimi načrti,” je jasen Dolenec. Motnje signalov RTV Slovenija prijavlja Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve, ki pa problema ne uspe rešiti.
“To območje je visoko in je bilo vedno zanimivo za postavljanje anten,” med vožnjo po ulicah Čampor pravi Nevijo Kavrečič, predsednik KS Hrvatini. Železne konstrukcije štrlijo med hišami, na vrtovih, njivah, travnikih ... Na vsaki anteni je po več oddajnikov, menda jih radijske in televizijske signale po Italiji pošilja kar 70. Signali pa se za mejo ne zmenijo in svoje valovanje širijo tudi v Slovenijo.
“Ugotovili smo, da po jakosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo predpisanih vrednosti, a motnje so. Podatki kažejo, da je kar 92 odstotkov signalov na našem območju italijanskih, šest odstotkov slovenskih in dva odstotka hrvaških. Takšno nesorazmerje signalov po nobeni kmečki pameti ni sprejemljivo,” opozarja.
Problematika zasedenosti spektra je zelo resna, so ugotovili tudi v službi za oddajnike in zveze Radiotelevizije Slovenija, ko so lani oktobra izvajali meritve v Hrvatinih, na Kolombanu, na mejnem prehodu Čampore in na Debelem rtiču.
“Praktično ni proste frekvence. Vse so zasedene z italijanskimi postajami,” je v poročilu zapisal direktor oddajnikov in zvez Miran Dolenec.
Kljub protestom rastejo nove antene
“Obremenjeni smo z italijansko železarno, koksarno ob njej, sežigalnico, onesnaženim zrakom, ki prihaja k nam. Če vse to seštejemo, le še malo manjka, da se organizem sesuje,” opozarja Andrej Vilhar s Kolombana, ki živi le nekaj metrov od visoke antene tik ob tamkajšnjem mejnem prehodu in že več let spremlja podatke o onesnaženosti zraka ter obremenjenostjo z elektromagnetnim sevanjem. Skupaj s somišljeniki iz vasi na italijanski strani se trudi, da bi zmanjšali število oddajnikov, a za zdaj brez uspeha.
“Živimo v pravi džungli anten, bojimo se posledic elektromagnetnega sevanja. Ponekod količine sevanja večkrat presegajo dovoljeno mejo. Za druge lokacije pa naj bi meritve pokazale nižje vrednosti, ki naj ne bi bile škodljive za zdravje. A kako naj verjamemo? Kot da ne bi vedeli, da lastniki oddajnikov ob meritvah lahko enostavno znižajo moč, potem jo spet zvišajo,” je zaskrbljen Livio Postogna, eden od prebivalcev na italijanski strani.
Vilhar se spomni, da je miljska občina že leta 2001 obljubila, da bodo sporne antene premaknili, našli so tudi že primerno zemljišče zanje, ki je dovolj oddaljeno od naselij, a zgodilo se ni nič.
V krajevni skupnosti Hrvatini razumejo, da signali segajo tudi čez mejo in ne zahtevajo omejevanja signalov italijanskega javnega radia in televizije. “Problem je enormno število njihovih zasebnih postaj, za njimi pa je velik komercialni interes,” pravi Kavrečič. Namesto da bi število oddajnikov zmanjšali, so pravkar postavili še eno anteno, tik ob arheološkem najdišču nad Elerji v kraju Korošci (Barbara).
Italija kot članica Mednarodne telekomunikacije zveze (ITU) uporablja radiofrekvenčni spekter v nasprotju z določili ITU ter sporazumom Ženeva 1984 in Ženeva 2006, ki urejata uporabo radiodifuznih frekvenc. Bistvo sporazumov je, da natančno določata frekvence, ki jih je na posameznih območjih dovoljeno uporabljati, da ne prihaja do čezmejnih motenj, pojasnjuje Tina Čuček, vodja področja za elektronske medije pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Zaradi kršitev Italije slovenski poslušalci in gledalci ob meji že vrsto let ne morejo spremljati nobenega slovenskega programa brez motenj, še dodaja. Agencija, ki je pooblaščena za urejanje in nadzor radiofrekvenčnega spektra v Sloveniji, že več let išče tehnično rešitev za odpravo motenj. “Na drugi strani se zdi, da italijanska administracija nima interesa za ureditev stanja, saj Italija s tovrstnim ravnanjem nemoteno nadaljuje,” še pravijo v agenciji AKOS.
Zaradi težav z motnjami sprejema radijskih in televizijskih programov se je KS Hrvatini obrnila tudi na Mestno občino Koper, ta pa na vse pristojne institucije pri nas in jih prosila, naj dosežejo, da se gostota in vpliv signalov iz Italije zmanjša ter da nehajo postavljati nove antene. To naj bi dosegla tudi medresorska delovna skupina, ki jo je jeseni 2012 ustanovila vlada; deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v njej pa sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (nekdanja Agencija za pošto in elektronske komunikacije) državnega pravobranilstva, pripravljajo pa še razširitev na ministrstvo za kulturo in ministrstvo za pravosodje.
Oddajnik izključijo, a se pojavi drugi
Delovna skupina je zaradi motenj protestirala pri italijanskem ministrstvu, pristojnem za elektronske komunikacije, pri njihovem ministrstvu za zunanje zadeve in pristojni agenciji, prav tako pa tudi pri Mednarodni telekomunikaciji zvezi (ITU) in pri Evropski komisiji. “Občasno zaznavamo manjše izboljšave. Po naših dosedanjih izkušnjah Italijani ugasnejo en oddajnik, tako da se motnja v Sloveniji morda zmanjša, ni pa odpravljena. Pogosto se tudi dogaja, da se motnja čez čas vrne z drugim programom,” opažajo v delovni skupini.
Ugotavljajo še, da italijanska administracija ob vsakem protestu potrdi motnje ter praviloma poroča o izboljšanju, prav tako predstavi načrt za nadaljnje izboljšave.
“Ob zadnjem srečanju pri Evropski komisiji so nas, na primer, seznanili, da so televizijskim postajam poslali opozorilo, naj spoštujejo pogoje iz odločb ter omejijo moč oddajanja. Poleg tega so se sklicevali na skorajšnji sprejem zakonodajnih ukrepov, ki bodo omogočili finančno nadomestilo za odklop postaj, ki sedaj povzročajo motnje sosednjim državam,” še poroča medresorska delovna skupina. Pravih sadov pa tudi njeno delo še ni obrodilo.
HELENA RACE
