En ravnatelj je za, dva sta proti
Vlada je pred dnevi odločila, da bodo s 1. januarjem združili izolski in piranski srednji šoli. Kakšna bo usoda koprskih šol, še ni povsem jasno, toda spremembe bi se lahko zgodile s 1. septembrom, napoveduje Jurij Šink, v. d. direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih.
KOPER>Zamisli, da bi vzpostavili Šolski center Koper, pa je za zdaj naklonjen le eden od treh ravnateljev, prvi mož Srednje tehniške šole Iztok Drožina.
“Istra je edino območje v državi, ki nima šolskega centra. Če bi bil, bi skupaj premogel več kot 1600 učencev, zaradi česar bi bili v šolah uspešnejši na razpisih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ),” je jasen Drožina.
Center zagotavlja samostojnost
Šolski center ne pomeni združitve šol v eno. Šole bi ohranile ravnatelje in precejšnjo samostojnost. Na novo bi dobile direktorja centra, kar bi lahko postal kdo od ravnateljev. Natančnejša pravila igre bi določili v ustanovitvenem aktu. Za vzpostavitev centra zadostuje, da imajo šole skupno vizijo in prihodnost, navaja Drožina.
Njegove besede potrjuje Jurij Šink, ki se mu zdi nenavadno, da je Istra še vedno brez takega centra, saj so jih po letu 2004 začeli ustanavljati po vsej državi. Pod okriljem centra bi lahko ustanovili višjo šolo, ki ne bi bila nujno strojna in bi lahko imela različne programe. Katere, bi dorekli skupaj z gospodarstvom. Na Koprskem bi sam razmišljal o področju logistike. “Če bi po slovenskih šolah prišlo do krnjenja programov, bi jih v centru laže ohranili, ker dopuščajo več možnosti za kombiniranje,” opozarja.
Ustanovitvi šolskega centra sta poleg Drožine, ravnatelja največje koprske srednje šole, po Šinkovih besedah naklonjena tudi koprski župan Boris Popovič in rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič.
Združitev tehniške in ekonomske?
Kot drugo možnost pa Šink omenja, da bi Srednjo tehniško šolo združili s Srednjo ekonomsko-poslovno šolo (SEPŠ): “Slednji upada število učencev. Leta 2006 jih je imela 937, lani 551. Skromnejši vpis beleži tudi gimnazija, v katero se je pred šestimi leti vpisalo 656 učencev, lani 563. V tem obdobju se je vpis povečal le tehniški šoli, in sicer s 509 na 582.” Najprej pa se mora sestati s preostalima dvema ravnateljema, Brunom Petričem iz Gimnazije Koper in Branko Žerjal iz SEPŠ. Srečali se bodo najbrž že v drugi polovici januarja.
Dijaki bi bili številke
Petrič in Žerjalova poenotenju šol nista naklonjena. Prepričana sta, da ne bi prineslo nobene prednosti, sploh šolam, ki so dovolj velike, da bi ostale kakršne so, saj jih obiskuje po več kot 500 učencev. V gimnazijo je vpisanih 536 in v SEPŠ 538 dijakov.
Petrič poudarja, da je bila gimnazija od vselej samostojna. Med razlogi proti ustanovitvi šolskega centra omenja različne lokacije in programe šol. Čeprav imajo v vseh treh gimnazijski oddelek, je tehniška gimnazija strokovna, medtem ko je njihova splošna. “Center bi bil prevelik, dijaki bi bili številke,” meni. V njem bi se utegnil “izgubiti” tudi kdo od 83 zaposlenih oziroma 74 strokovnih delavcev. 29 učiteljev si resda sposojajo, vendar kar 25 iz glasbenih šol za njihov oddelek umetniške gimnazije (dodatne tri iz SEPŠ in enega iz srednje pomorske šole).
Center brez višje šole?
“Finančnega prihranka center ne bi prinesel, držimo se namreč normativov. Deset učiteljev že nekaj let poučuje tudi na drugih šolah. Da bi pridobili višjo šolo, pa je bolj malo verjetno, saj so nam predstavniki ministrstva ob srečanju ravnateljev v začetku meseca naznanili, da je nove programe težko utemeljiti,” pravi Žerjalova. Odkar obstajajo bolonjski programi, so višje šole izgubile pomen. Nekateri jih izkoriščajo za fiktivni vpis.
Za možnost, da bi SEPŠ združili s tehniško šolo, še ni slišala. A niti ta se ji ne zdi smiselna: “Letos imamo 538 učencev in zadnjih pet, šest let beležimo stabilen vpis. Lani smo znova vzpostavili program trgovec-prodajalec. V primerjavi z drugimi ekonomskimi šolami imamo tudi zelo dober vpis v program ekonomskega tehnika.”
MIRJANA CERIN
