Enovita vinska Istra

Istra
, posodobljeno:

Po intenzivnem približevanju Hrvaške EU istrski vinarji ugotavljajo, da je nastopil čas za enovito vinsko Istro, brez pridevnikov o tem, v katero državo sodi kateri kos.

Pomembno istrsko sodelovanje sta včeraj s kolegi začrtala predvsem predsednik združenja Vinistra Ivica Matoševič in član uprave ter glavni enolog Vinakoper Iztok Klenar (z leve). Desno je Tilen Praprotnik, podpredsednik Društva vinarjev slovenske Istre.
Pomembno istrsko sodelovanje sta včeraj s kolegi začrtala predvsem predsednik združenja Vinistra Ivica Matoševič in član uprave ter glavni enolog Vinakoper Iztok Klenar (z leve). Desno je Tilen Praprotnik, podpredsednik Društva vinarjev slovenske Istre. Jaka Jeraša

KOPER> Že pred časom se je v pogovoru med vitezoma istrske malvazije, Iztokom Klenarjem, glavnim enologom kleti Vinakoper in Ivico Matoševićem, predsednikom združenja Vinistra, rodila ideja, naj vinarji iz Istre, tako slovenske kot hrvaške, še bolj utrdijo sodelovanje in ga formalizirajo z enovitim, čezmejnim istrskim vinorodnim okolišem.

V Vinakopru so se včeraj zbrali stari znanci, predstavniki Društva vinogradnikov slovenske Istre, ki ga vodi Ingrid Mahnič, in kolegi iz združenja Vinistra z Matoševićem na čelu. Dogovorili so se, da bosta omenjena v četrtek ob robu teniškega turnirja v Umagu podpisala pismo o nameri za zavzemanje za uzakonitev skupnega čezmejnega vinorodnega okoliša Istra.

Družno naj bi se lotili tudi oblikovanja skupne blagovne znamke istrskih vin in nastopali na tretjih trgih ter dosegli enovito zavarovanje za poimenovanje istrskih vin, predvsem malvazije in refoška, za katera naj bi tudi uskladili standarde kakovosti zaščitenega porekla pri pridelavi in predelavi.

“Zdaj je pravi trenutek za tovrstno akcijo, da bo istrska malvazija zgolj iz ene Istre,” pravi gostitelj in sopobudnik včerajšnjega sestanka Iztok Klenar. “S kolegi iz hrvaške Istre odlično sodelujemo. Prav je, da vinska Istra postane enovita,” poudarja Ingrid Mahnič, Matošević pa dodaja, da je ključ skupnega nastopanja v večji prepoznavnosti in skupni želji istrskih vinogradnikov, da si s kakovostnejšim pozicioniranjem zagotovijo boljši jutri.

EU še ne pozna čezmejne vinske regije. Med poudarjenimi pobudami sta istrska in kraška. Majda Brdnik, svetovalka za vinarstvo in vinogradništvo, poudarja, da vino ne pozna meja. “Če bi bili v skupni državi, ne bi bilo nikakršnih pomislekov o enovitih vinorodnih okoliših Istra in Kras. Zato bi morala tudi zakonodaja EU omogočiti tovrstno združevanje,” dodaja.

SAŠO DRAVINEC