Ernest Gortan bo Luko še naprej gledal z okna pisarne

Po prvi uspešni petletki na čelu Intereurope junija začenja svoj drugi mandat na vrhu te družbe. Medtem se je v Luki zvrstilo že pet šefov.

> Nadzorniki so vam soglasno podelili nov mandat za vodenje Intereurope. Vas je ta ubranost presenetila?

“Pravzaprav ni bilo presenečenja, soglasno podporo sem pričakoval. Stališča smo si izmenjali že prej, samo imenovanje je bila pika na i. Nadzorniki mi še naprej zaupajo vodenje družbe, ker so zadovoljni z dosežki te uprave. Rezultati so jasni in merljivi, hkrati pa smo postavili trdne temelje, da se Intereuropa lahko uspešno sooča z aktualnimi izzivi.”

> Podprli so vas tudi vsi delavski nadzorniki pa čeprav je Intereuropa v zadnjih nekaj letih odpustila več kot 300 delavcev in verjetno bo število še klestila. Kako si razlagate njihovo podporo?

“Ta podpora mi veliko pomeni. Je dokaz, da smo pri vseh odločitvah upoštevali tudi interese zaposlenih. Ni bilo vedno lahko, a se je splačalo.”

Vsak je moral nekaj žrtvovati

> Je bilo tudi za vas - kot za mnoge menedžerje prezadolženih podjetij - najteže doseči reprogram posojil?

“Najtežje je bilo usklajevati interese vseh deležnikov. Banke se niso počutile nič krive za preveliko zadolženost Intereurope, od lastnikov so zahtevale, naj družbo dokapitalizirajo. Lastniki jim niso ostali dolžni, bankam so očitali, češ kaj pa so odobrile toliko kreditov. Delavci so dvignili roke, opozarjali, da niso krivi za težave in da zato posledic ne bodo prevzemali na svoja pleča. Skratka, prepričevanje vseh deležnikov, da brez korenitih sprememb ne bo šlo in da mora vsak nekaj žrtvovati - to je bilo najteže. Terja veliko energije, je pa predpogoj da se reševanje sploh začne. To, da smo jih uspeli prepričati, da še ni vse izgubljeno, da še ni čas za delanje križa čez Intereuropo, da jo je mogoče prestrukturirati in tako rešiti, je tudi najpomembnejši dosežek te uprave.”

> V Luki zdaj iščejo novega šefa, razrešeni Gašpar Mišič se tja ne more vrniti. Ali dejstvo, da boste Intereuropo vodili tudi prihodnjo petletko, avtomatično pomete z govoricami, češ da vas mika v Luko?

“O vodenju Luke ne razmišljam, osredotočen sem na Intereuropo. Z novim mandatom sem sprejel odgovornost za vodenje te družbe; veliko smo naredili, veliko nas še čaka. No, seveda se pri lastnikih lahko vmes še veliko spremeni.”

> Merite na banke, ki so večinske lastnice in bodo svoj delež prej ko slej prodale?

“Seveda, nobena skrivnost ni, da bodo večinske lastnice iskale strateškega partnerja. Zato pravim, da se marsikaj lahko zgodi, a na moji strani obstaja trdna zaveza za vodenje družbe tudi v prihodnjem mandatu.”

> Prvi mandat ste začeli pod prvotnimi lastniki, konec leta 2012 so se zamenjali. Če gre vse prav, boste drugi mandat končali spet z novim lastniki?

“Banke pač niso strateške lastnice. Svoj delež bodo poskušale prodati. Ali jim bi uspelo najti strateškega partnerja, je zdaj težko ocenjevati. Postopek se je šele dobro začel. Banke so izbrale dve družbi, ki jim svetujeta pri prodajnem postopku.”

Ni bojazni za drugi Čehov

> To, da je Intereuropa lani spet poslovala z dobičkom, zagotovo lajša iskanje novih lastnikov ...

“Drži, po petih letih smo lani imeli dobiček, 2,2 milijona evrov. Za ocene, kako bo letos, je še prezgodaj. A razmere za poslovanje so vse prej kot lahke. Boj s konkurenco na naših ključnih trgih je trd, tudi likvidnost na teh tržiščih je še vedno zaostrena. Na naše tekoče poslovanje vpliva tudi ukrajinska kriza, kjer je Intereuropa lani dosegla približno 15 odstotkov prihodka.

> Še dobro, da prejšnjemu šefu Andreju Lovšinu ni uspelo izpeljati projekta o logističnem terminalu v Kijevu. Bi Intereuropi uspelo preživeti z dvema ponesrečenima projektoma, če bi torej imela tako rekoč dva Čehova?

“Prejšnja uprave je načrtovala tudi terminal v Ukrajini. Zemljišče v Kijevu, ki ga je kupila, že več let prodajamo, a interesa ni.”

> Spričo ukrajinske krize bo kupce zdaj še teže najti, a ne?

“Po mojih informacijah se tuja podjetja umikajo iz te države. Ni prav nobenih znamenj, kaj šele zagotovil, da se bo tamkajšnje poslovno okolje stabiliziralo. To je samo dodaten dokaz, da je bila ta investicija zgrešena. Mi tam gotovo ne bomo gradili in zato je bojazen o drugem Čehovu odveč.”

> Ali poslovanje z dobičkom odpira pot za nove posle? Zaupanje se je gotovo okrepilo ...

“Finančna stabilnost logistov je izjemno pomembna za dolgoročno sodelovanje s strankami. To, da smo lani imeli dobiček, je okrepilo zaupanje, predvsem pri velikih kupcih. Ko smo še bili v izgubi, so nas slabše ocenjevali, to pa nam je onemogočalo pridobivanje novih poslov.”

Del dobička bodo razdelili zaposlenim

> Na svoj račun bodo prišli tudi zaposleni, saj bodo udeleženi pri delitvi dobička. Koliko si lahko obetajo?

“Smo ena redkih družb, ki ima z delavci podpisano pogodbo o tem. Med zaposlene bomo iz tega naslova razdelili približno 250.000 evrov. Predlagali bomo, da denar izplačamo prihodnje leto. Tako bi lahko uveljavljali davčne olajšave, kar bi koristilo tako družbi kot zaposlenim. Do izplačila so upravičeni zaposleni iz vseh družb slovenskega dela koncerna. Zaposleni v naši hčerinski družbi Interagent so ta izplačila dobivali tudi prejšnja leta, saj je družba poslovala z dobičkom.”

> Kako boste porabili preostanek dobička?

“Razporedili ga bomo v zakonske rezerve. Večjih investicij ne načrtujemo. Naš dolg je glede na ustvarjeni denarni tok še razmeroma velik. Denar bomo namenjali za aktivnosti za krepitev našega tržnega položaja, za nadaljnjo optimizacijo procesov, za zagotavljanje večje finančne stabilnosti in za izpolnjevanje obveznosti do bank. Še naprej si bomo prizadevali prodajati premoženje, ki ga ne potrebujejo za svoj posel. A v Sloveniji je nepremičninski trg praktično mrtev, v zadnjem obdobju kakšne večje nepremičnine nismo uspeli prodati.”

Še bodo odpuščali

> Koliko zdaj znašajo obveznosti do bank? Koliko obresti za najeta posojila ste plačali, denimo lani?

“Neto finančni dolg se giblje okoli 90 milijonov evrov. Obveznosti poravnavamo po sprejetem programu. Lani smo za obresti odrinili dobre štiri milijone evrov.”

> Pred enim letom je Intereuropo krepko udarilo, saj vam je vstop Hrvaške v EU odnesel lep del prihodkov. Kako vam gre s celjenjem ran?

“Ves čas se prilagajamo novim razmeram. Zmanjšali smo število zaposlenih, v glavnem tistih, ki so se ukvarjali s carinskim posredovanjem, tako v Sloveniji, predvsem pa na Hrvaškem. Poslovilo se je 218 delavcev. Letos naj bi jih šlo še približno 50, od katerih se jih bo kar nekaj upokojilo.

> Ste uspeli pridobiti kak pomemben posel, ki vam je uspel ublažiti tudi padec carinskih poslov na Hrvaškem?

“Kar nekaj. Z Gorenjem smo sklenili pomemben posel, zanje bomo v Celju skladiščili izdelke bele tehnike. Nov je tudi posel za skladiščenje blaga za široko potrošnjo v Vrtojbi, z dvema multinacionalkama smo sklenili posla za logistiko tekočih tovorov v Luki ...

> Ali vas še boli slovo družbe Studio Moderna, ki je distribucijski center za vzhodno Evropo preselila na Poljsko?

“Vsak odhod boli, še posebej slovo tako pomembnega partnerja, kot je bil Studio Moderna. Ta je s svojimi izdelki zasedal 50.000 paletnih mest v naših skladiščih. Z odhodom tako pomembnega naročnika se sprostijo skladiščne zmogljivosti, ki jih moraš zapolniti z drugimi posli. Eden gre, a če delaš trdo, dobiš drugega. V teh zaostrenih razmerah ves čas iščemo priložnosti in skušamo povečati prihodke.”

Plače mu ne bodo zvišali

> Odškodninska tožba proti nekdanji Lovšinovi upravi se je lani začela razpletati. Kaj pričakujete, koliko od 37,5 milijona evrov, kolikor terjate od prejšnjega vodstva, boste videli?

“Verjamem, da bomo tožbo dobili, kakšen pa bo dejanski iztržek, je zdaj težko napovedovati. Vsaj osebno nimam velikega upanja, da bi dobili vrnjen nek večji znesek. In četudi ga ne bomo ... Mislim, da je prav, da se ti postopki odvrtijo do konca, ne glede na pričakovani izplen. Če se toženemu krivda na sodišču dokaže, je prav, da se mu jo izreče. Predvsem v poduk drugim, sicer bi se tisti brez dovolj močnega etičnega kompasa še teže uprli skušnjavi in bi bilo takih nepravilnosti vedno več.”

> A ste si za drugi mandat vodenja uspeli izpogajati višjo plačo, kot ste jo imeli doslej?

“Pogodbe še nismo podpisali, vsekakor pa plača ne bo višja.”

SONJA RIBOLICA