Eskotične živali v Simonovem zalivu
Kaj kopalci! Kače, kuščarji, pajki in ostale eksotične živali so minuli konec tedna kraljevali v Simonovem zalivu. Največja atrakcija je bil štirimetrski albino piton z imenom Koruza, precej pozornosti pa je med obiskovalci vzbujal tudi zeleni legvan Franček.
IZOLA > Čeprav je Franček - tako kot večina živali, ki so bile minuli konec tedna na ogled v Simonovem zalivu - udomačen in že od malega navajen, da ga ljudje božajo in nosijo po rokah, včeraj ni bil najbolj razpoložen za tovrstna srečanja. Tudi v naročju Luke Jamnika iz društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo, ki je pripravilo razstavo, ni zdržal dolgo. “Običajno zelo uživa, ko ga božaš, danes ima pač slab dan,” je pojasnil Jamik. A ker zna biti legvan tudi sila nepredvidljiv in mimogrede lahko tudi ugrizne ali udari z repom, so ga lahko obiskovalci zgolj opazovali, kako se lenobno sprehaja po travi okrog šotora.
Prav nič pa se božanju ni upiral manjši piton, ki se je lenobno zvijal po ramenih Jamnikovega kolega iz društva Mateja Sardoča. “Nikar se ne bojte, nič vam ne bo naredil, saj je vajen ljudi. Zamižite in ga pobožajte. Strah je le v glavi,” je Sardoč prepričeval obiskovalce. No, nekatere je uspel prepričati, drugi pa s(m)o raje naredili korak nazaj. Na veliko veselje svoje mame se je opogumilo tudi drobceno dekletce in se z roko dotaknilo kače. “Joooj, kakšna je! Povsem gladka!” je bila presenečena deklica.
Lojzetu Bricu iz Litije, ki te dni dopustuje v Izoli, pa ni bilo potrebno dvakrat reči: povsem brez strahu si je pitona obesil okrog vratu. “Glejte, nič ni,” je opogumljal tudi ostale. In občutki? “Kot bi božal torbico,” se je zarežal. Največja atrakcija razstave - štiri metre dolg tigrasti oziroma indijski albino piton, pa je medtem mirno počival s svojem terariju. “To je najdaljša kača, ki jo imamo. Zaradi njene barve smo jo poimenovali Koruza. Ni še povsem odrasla, zraste pa lahko do pet oziroma sedem metrov,” je povedal Jamnik.
Večina od 27 živali, ki so bile te dni na ogled v Izoli (poleg kač in kuščarjev tudi pajki in žuželke), je iz zasebne zbirke biologinje Nike Leben. Prek laboratorijskih mišk, ki jih je gojila v službi, je spoznala najprej lastnike eksotičnih živali, z njihovo pomočjo je premagala strah pred temi živalmi, ko pa so se ji iz kačjih jajčec, ki jih je dobila v dar, izvalile mlade kačice, se je rodila ljubezen. “Vesela sem, da ljudje premagajo strah in z veseljem pobožajo kačo ali pajka,” je bila nad pogumom mnogih obiskovalcev navdušena Lebnova.
PETRA VIDRIH
