Evropska ribiška politika bo trajnostno naravnana
Reforma skupne ribiške politike EU temelji na povečanju trajnostnega donosa ribištva, je na današnji predstavitvi reforme dejala vodja direktorata za Sredozemlje in Črno morje pri generalnem direktoratu Evropske komisije za pomorske zadeve in ribištvo Monique Pairat.
LJUBLJANA>“Le tako lahko ribištvo postane dobičkonosno,” je dejala.
Evropska komisija želi z reformo ribiške politike ustvariti dobičkonosno panogo, ki bo mlade privabila k poklicu ribiča. Ribiči namreč ulovijo vse manj rib, ribiško ladjevje pa ima vse manjšo dobičkonosnost. “V EU imamo ladjevje, ki v glavnem ustvarja izgubo,” je poudarila. Zaradi zapletene in drage ribiške politike pa pogosto prihaja tudi do razhajanj pri pogajanjih. “Takšne stvari ne morejo več čakati in jih je treba popraviti,” meni Monuque Pairat.
Za večjo vključenost lokalnih skupnosti
V zadnjih 30 letih se je ribiška politika sicer oblikovala predvsem v Bruslju, v prihodnosti pa želijo v Evropski komisiji več možnosti sodelovanja pri odločanju ponuditi tudi lokalnim skupnostim. Ker pogoji ribolova na Sredozemlju niso enaki tistim v Baltskem morju, je po njenem mnenju namreč izredno pomembno vključevanje lokalnih predstavnikov v odločanje o skupni ribiški politiki.
Skupna ribiška politika se običajno spreminja vsakih 10 let, nazadnje pa je bila spremenjena v letu 2002. Danes predstavljena reforma je zastavljena do leta 2020, Evropska komisija pa je julija že objavila osnovno uredbo o skupni ureditvi trgov. Do konca novembra naj bi bila sprejeta tudi finančna ureditev.
K ribištvu želijo pritegniti mlade
S povečanjem trajnostnega donosa bodo ribiči lahko ulovili več rib, manj jih bo zavrženih, ulovljene ribe pa bodo več vredne. Reforma ribiške politike bo povečala dobičkonosnost ribištva, prej kot bo reforma izvedena, bolje bo za vse, vključene v ribištvo, je poudarila Pairatova.
Velik del novega finančnega načrta bo namenjen tudi partnerstvu med ribiškim in znanstvenim sektorjem, saj je po njenih besedah njuno sodelovanje nujno za uspešnejši ribolov. Pri tem je pomembno predvsem zbiranje podatkov o umrljivosti rib, je dejala. Poudarila je še, da je treba poiskati ravnovesje, da bo ribištvo bolj dobičkonosno, sektor pa postal bolj privlačen za mlade. Povprečna starost delavcev ribištvu se namreč zvišuje.
Rib ne bomo več metali stran
Pairatova je spregovorila tudi o ribogojnicah, ki sicer niso v neposredni pristojnosti Evropske komisije, temveč jih regulirajo države članice. Poudarila je, da bo v prihodnosti treba razmisliti o povečanju dejavnosti ribogojnic brez škodljivih vplivov na okolje.
Trajnostni razvoj ribištva pomeni tudi odpravo zavrženih rib, ki niso prodane. To je po mnenju Pairatove treba nujno odpraviti, saj se zavrže vedno več rib, čeprav je po njih vedno večje povpraševanje. “Dejstvo je, da prostovoljni pristop do sedaj ni uspel, zato želimo to zakonsko urediti,” je dejala.
Koncesije bo možno prenašati
Reforma skupne ribiške politike predvideva tudi možnost prenosa ribiških koncesij, vendar pa bo vsaka posamezna država članica morala sama opredeliti podrobnosti prenašanja koncesij, pri tem pa bodo morale upoštevati tudi sestavo samega ulova. Skupna reforma ribiške politike bo imela sicer na voljo enotni finančni instrument v znesku 6,7 milijarde evrov, ki pa bo namenjen spodbujanju spremembe politike, ne pa vzdrževanju sedanjega “netrajnostnega” stanja, je še dejala Pairatova.
STA