Evropski projekti napihujejo proračun
V Izoli bodo na decembrski seji sprejemali občinski proračun za prihodnji dve leti. Osnutek skupaj predvideva 52,9 milijona evrov odhodkov, od tega 27 milijonov, za leto 2014. Letošnje odhodke so sicer načrtovali le v višini 22 milijonov, v občinsko blagajno pa se čez leto steče vsega skupaj 16 do 17 milijonov, opozarja župan Igor Kolenc.
IZOLA> Proračun naj bi tudi v bodoče polnili s prodajo funkcionalnih zemljišč, ki jih uporabljajo občani, predvsem pa parcel na območju vzhodne mestne industrije (za Mehanom) ter zazidalnega načrta Šared. Slednjega naj bi dokončno sprejeli v začetku prihodnjega leta.
Trgovske verige ga ne zanimajo
Glede industrijskega območja Kolenc pravi, da bo treba dobiti investitorje. Ne zanimajo ga morebitne trgovske verige, “ampak dodana vrednost, nova delovna mesta in celoletno dogajanje”. Med naložbami izpostavi slemensko cesto Jagodje-Šared, krožišče za navezavo bodoče hitre ceste Koper-Izola in center starejših občanov z varovanimi stanovanji. Novih neprofitnih stanovanj pa občina ne bo gradila.
Razmišljajo dolgoročno
Na vprašanje, čemu predlog proračuna za dve leti skupaj, župan odgovarja, da razmišljajo dolgoročno. “Mislim, da če človek ne ve, kaj dela, potem sprejema proračun za eno leto,” dodaja.
Za tri od slabih 53 milijonov evrov predvidenih odhodkov še ne vedo, ali jih bodo v resnici porabili. Zakaj so jih vseeno upoštevali, je včeraj pojasnil v.d. direktorja občinske uprave Marko Unterlechner: “Nekateri bodo menili, da je bodoči proračun izredno napihnjen. Če pa se želimo prijaviti na razpise za evropske projekte, moramo naložbe predvideti tako med prihodki kot tudi odhodki proračuna.”
Vnaprej zagotoviti evropski denar
Občine morajo namreč denar za evropske projekte založiti same. To od njih terja dodatno zadolževanje, vendar nekatere novih posojil ne morejo več najeti. Igor Kolenc je prepričan, da bo treba občinam poslej vnaprej zagotoviti evropski denar in ga kasneje terjati nazaj, če projektov ne bodo ustrezno izpeljale. Izolska občina se letos, denimo, ni mogla prijaviti na razpis za nadaljnjo obnovo ribiške infrastrukture. Čeprav bo evropski denar na voljo samo še prihodnje leto, jim država ni znala povedati, ali bo objavila nov razpis, je opozoril Unterlechner. V Izoli pa naj bi bilo kljub vsemu dobro to, da večajo tekoči presežek proračunskih prihodkov nad odhodki Letošnji presežek znaša 2,5 milijona evrov; to jim mora zadoščati za naložbe. Če bi zanje želi več denarja, bi se morali dodatno zadolževati.
Občina, ki ima za 8,5 milijona evrov dolgoročnih posojil, bi se prihodnje leto lahko zadolžila še kvečjemu za poldrugi milijon. Več si ne upajo privoščiti, pravi Unterlechner, češ da bi si skopali jamo. Milijon evrov posojila so bili prisiljeni najeti, ker jim nekateri občani zadnja tri leta niso poravnavali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in glob občinskih redarjev (kdo so neplačniki, ne vedo, ker jim davčna uprava tega ne razkrije).
Dediščina prejšnje oblasti
Letošnje leto naj bi sklenili s pol milijona neporavnanih obveznosti, medtem ko so imeli ob koncu lanskega leta za poldrugi milijon odprtih računov in leta 2010 za kar 2,7 milijona. Takšno dediščino jim je zapustil prejšnji župan Tomislav Klokočovnik - poleg 7,3 milijona evrov bančnega dolga, je bilo razumeti Unterlechnerja. MIRJANA CERIN