Fakulteta za humanistične študije po prvih 10 letih
“Naša fakulteta je postala nepogrešljiv del humanističnega prostora, vanj je prinesla svež veter, v slovensko Istro pa mlade iz vse Slovenije in tujine,” poudarja dekanja Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Vesna Mikolič, ki je minule dni javnost opozorila na desetletnico te izobraževalne ustanove.
>KOPER >Na FHŠ ocenjujejo, da je najbolj pozitivna in spodbudna njihova vloga pri ozaveščanju in razumevanju medkulturnosti, tako v okviru študijskih programov kot v širši družbi.
Študij, prilagojen posamezniku
Začetnemu zagonu in napredku fakultete je že pred leti sledil rahel zastoj zaradi upada števila vpisanih študentov. Dekanja Vesna Mikolič pojasnjuje, da se je ne glede na to razvoj FHŠ nadaljeval. “Letos se je vpis ustalil, kar pripisujemo prepoznavnosti naših študijev. Uveljavili smo se z možnostmi oblikovanja študija, prilagojenega posameznemu študentu,” še dodaja sogovornica.
FHŠ je vključena v številne nacionalne in mednarodne projekte, ki o pomenu vključevanja različnosti in sodelovanja ozaveščajo mlade, učitelje, pripadnike različnih generacij in drugih družbenih skupin. FHŠ je sklenila 55 sporazumov za izmenjavo učiteljev in študentov s fakultetami v 17 evropskih državah, vključena je v tri večje mednarodne mreže in je organizatorka dveh tradicionalnih mednarodnih poletnih šol.
Po delo tudi na periferijo
Predavatelji FHŠ so tudi dejavni raziskovalci. Po obsegu znanstvenih objav (po metodologiji Javne agencije za raziskovalno dejavnost) se je FHŠ letos uvrstila na drugo mesto med vsemi slovenskimi humanističnimi in družboslovnimi raziskovalnimi organizacijami.
Po nedavni raziskavi je na trgu dela prednost študentov FHŠ, tako dekanja, “poznavanje več področij, več disciplin, razumevanje ustroja sodobne mobilne družbe in sposobnost inovativnega pogleda”. Diplomantka Maja Koštric je na slovesnosti v petek priporočila diplomantom FHŠ, naj ne ostajajo zgolj v večjih središčih, pač pa naj se vrnejo v svoja domača, tudi periferna okolja in tam s svojo ustvarjalnostjo razvijajo nova delovna področja.
O finančnih razmerah na fakulteti pa Mikoličeva pravi: “Težave z denarjem so bile posledica povsem neustreznega financiranja novih študijskih programov v letu 2008 in vedno večjega deleža financiranja glede na število študentov. Zdaj poslujemo stabilno in racionalno, varčujemo, spoštujemo usmeritve rektorata, ohraniti nameravamo vse študijske programe.”
Kaj je svoboda govora?
Sodelavci na FHŠ so prepričani, da so študij in dejavnosti na tej fakulteti pripomogli k dvigu samozavesti študentov, zaradi katere se počutijo suvereni sogovorniki svojih vrstnikov na drugih slovenskih in evropskih fakultetah. Mikoličeva pa ne nazadnje izpostavlja še ustrezno vrednotenje bolonjskega sistema študija. Na FHŠ so namreč že od samega začetka razvijali njegove pozitivne lastnosti, predvsem povezanost študijskih programov in izbirnost.
“Še več pozornosti pa bi bilo najverjetneje treba posvečati vprašanju svobode govora in varovanju osebnega dostojanstva posameznika. V slovenski družbi smo priča izjemni toleranci do posegov v osebno integriteto, ki se zamenjujejo s pravico do svobodnega izražanja. Strpnost in spoštovanje drugega sta podcenjena,” sklene Mikoličeva.
LEA KALC FURLANIČ
