“Fakulteto naj vodi vodstvo, ne pa ozadja”
Na koprski Fakulteti za humanistične študije se vse od imenovanje novega vodstva strasti še niso umirile. V. d. dekana FHŠ Gorazd Drevenšek trdi, da je njegov glavni cilj “vzpostaviti transparentne razmere, kjer bo fakulteto vodilo vodstvo, ne pa neka ozadja”.
KOPER> Šele takrat bodo lahko nadaljevali prekinjene volitve za dekana. Nekateri zaposleni pa opozarjajo, da je bila z njegovim imenovanjem kršena avtonomija fakultete.
Predstojniki oddelkov, senat in ostali predstavniki FHŠ bi morali rektoratu predstaviti načrt optimizacije in finančne konsolidacije, ki bi ga univerza potrdila s solidarnostno klavzulo, za kar pa je potreben splošen konsenz na univerzi, pravi Gorazd Drevenšek. “Če dajemo FHŠ, moramo drugim vzeti,” opozarja.
Šele ko bo konsenz sprejet, se bodo lahko nadaljevale tudi prekinjene volitve za dekana. “Takrat bodo namreč znane pravilne predpostavke, kako bo potrebno v naslednjih letih voditi to fakulteto. Do takrat so volitve lahko le skok v brezno.”
Drugačno mnenje o volitvah za dekana ima član senata UP FHŠ Lenart Škof, ki pravi, da so “nad dogajanjem na fakultetipretreseni zaradi postopkov, od razrešitve dekanje do imenovanja v. d., ki so tekli v nasprotju z internimi akti. Za v. d. bi predlagali katerega izmed zaposlenih na FHŠ, a nam je bilo to onemogočeno.”
Problematično prepletanje ZRS in FHŠ?
Drevenšek mora v luči morebitnih vladnih varčevalnih ukrepov razmišljati tudi o plačah na FHŠ, pri čemer se strinja z rektorjem primorske univerze Draganom Marušičem, ki trdi, da socialna varnost zaposlenih ne sme biti ogrožena, zagovarja pa tudi pozitivno diskriminacijo do mlajših, ki imajo sklenjene kratkotrajne pogodbe in so v popolni socialni negotovosti.
“V tovarni je običajno, da ima nekdo 100-odstotno zaposlitev, na univerzi pa od 20 do 150 odstotkov. Pri tistih, ki imajo službo za nedoločen čas in si hkrati izplačujejo tudi do 150-odstotne plače, pa ne bo zaščite. Določen delež svoje zaposlitve bodo morali predati nekomu drugemu,” napoveduje Drevenšek.
Kot problematično ocenjuje tudi “precejšnje prepletanje zaposlenih in raziskovalnih programov na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) in FHŠ.” Kot napoveduje, bo to raziskal.
Odstavljena dekanja Vesna Mikolič pojasnjuje, da je sodelovanje med FHŠ in ZRS ves čas dajalo dobre rezultate.
“Pred krizo je država celo finančno spodbujala raziskovalce, da so se vključili v pedagoški proces, vendar je bil potem ta mehanizem ukinjen. Nagrajeni smo bili za tiste, ki so opravljali tako raziskovalno kot pedagoško delo. Nikakor ni šlo za arbitrarno določanje plač.”
Spor, ki jemlje energijo
Tudi član senata UP FHŠ Lenart Škof opozarja, da so evropski ocenjevalci pozitivno ovrednotili sodelovanje med ZRS in FHŠ.
Povedal je, da “zelo obžaluje, da se je znotraj Univerze na Primorskem pojavil tak spor, ki jemlje energijo, ko bi se morali skupaj postaviti za obrambo integritete visokega šolstva.” Meni, da je “humanistika v teh časih tisti otok humanosti, ki ga ne bi smeli onemogočati.”
Glede razmer v zadnjem času pa ocenjuje, da “gre za popolno odsotnost komunikacije in zaupanja med rektoratom in FHŠ.”
FHŠ nesolidarna do ostalih članic univerze?
“FHŠ trenutno deluje popolnoma nesolidarno do ostalih članic, ki so optimizirale dejavnosti in plačujejo za FHŠ,” še opozarja Drevenšek. Tudi ZRS ni solidarna, pravi.
“Na ZRS si izplačujejo takšne in drugačne honorarje, hkrati pa predavajo na FHŠ, ki je kronično v minusu.” Drevenšek namerava doseči, da bi vsi zaposleni na FHŠ prijavljali raziskovalne projekte prek matične fakultete, ne pa prek drugih institucij. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je konec marca razrešil dekanjo FHŠ Vesno Mikolič. Na rektorjevo potezo se je odzval akademski zbor FHŠ, ki je v odprtem pismu od njega zahteval, naj prekliče svojo odločitev, kar pa je rektor zavrnil. Nekaj dni zatem je na funkcijo v. d. dekana imenoval Gorazda Drevenška, ki je bil pred tem zaposlen na oddelku za aplikativno naravoslovje na primorski univerzi. Funkcijo bo lahko opravljal do enega leta.
REKA ŠAV
