Forma viva je premajhna za vse kipe
Ob lanski 50-letnici Forma vive je skupina arhitektov in krajinskih arhitektov oblikovala vizijo sobivanja narave, človeka in kulture na polotoku Seča. Za zdaj je najbližje uresničitvi ureditev ceste in pločnika od Lucije do Forma vive.
LUCIJA> Na uradu za gospodarstvo in turizem občine Piran pripravljajo projektno dokumentacijo za ureditev pločnika, razsvetljave in odvodnjavanja meteornih voda na cesti od Lucije do Forma vive. Obsežnejši načrti, kako urediti razstavišče na prostem in dejavnosti, ki ga spremljajo, pa bodo za zdaj - kot kaže - ostali v predalu. “Leta 1983 sta arhitekt Vojteh Ravnikar in umetnostni zgodovinar Stane Bernik podala vizijo razvoja, ki pa se ni uresničila. Še posebno ne v delu, ki govori o že takrat skrajni zasičenosti travnatih površin s skulpturami. O uresničljivosti lanskoletnih ambicioznih načrtov pa mora odločitev sprejeti širša skupnost,” pravi ravnateljica Obalnih galerij Lilijana Stepančič.
Arhitekta Matej Mljač in Tomaž Čamernik ter krajinski arhitekt Vladimir Vremec so vizijo urejanja Forma vive pripravila na povabilo piranske občine in Obalnih galerij.
Poti bi morali povezati
Najprej so se ozrli v preteklost in ugotovili, da se je območje Forma vive razvijalo precej stihijsko. Varovanje prostora je namreč zaviralo razvoj, ki je nujen. “Dostop in poti so trenutno nepovezani, križišča in posamezni predeli zanemarjeni. Treba je urediti povezave, javno osvetlitev, označbe, tlakovati poti, postaviti koše za smeti, predvsem pa povezati poti po južnem pobočju polotoka Seča. S tem bi lahko sklenili dva ringa poti, ki bi oklepala polotok,” so zapisali arhitekti. Poleg tega bi bilo treba razširiti parkirišče in urediti obračališče.
Pri načrtovanju razvoja so izhajali iz galerije na prostem in vzorčnega oljčnika. Da bi to oplemenitili, so si zamislili ureditev delovišča na odprtem s spremljajočim objektom za umetnike in ljubitelje umetnosti: “Današnje stihijsko stanje pomožnih objektov je treba nadomestiti z novim objektom; v njem bodo orodjarna, sanitarije, čajna kuhinja, info točka, mala galerija in prostori za namestitev umetnikov.” Objekt so si zamislili kot del naravne terase, arhitekturno bi se popolnoma zlil z naravo, uporabljali pa bi ga lahko vse leto.
Kipi tudi v morju
V zbirki monumentalnih plastik na Forma vivi je več kot 140 del, prostora zanje pa je premalo. “Nove skulpture bi bilo smiselno nameščati vzdolž sklenjene poti in galerijo na odprtem razširiti na vzhodno stran po grebenu, levo od današnjega dostopa,” so si zamislili arhitekti. Med skulpturami bi uredili še rozarij, v katerem bi lahko nasadili na primer vrtnice iz dežel umetnikov, ki so sodelovali na Forma vivi v prvih 50 letih.
Poleg tega so predlagali tudi nekoliko drznejšo postavitev skulptur v morje . “Za to bi bil primeren Jernejev kanal, kjer bi bilo mogoče opazovati skulpture na vodi s celotnega južnega pobočja polotoka in vzdolž ceste proti restavraciji Ribič,” ugotavljajo. Takšne postavitve kipov v svetu niso redkost. “Nenazadnje se ena najlepših tovrstnih skulptur domačina Janeza Lenassija, idejnega pobudnika naše Forme vive, nahaja na obrežju jezera Wannsee v Nemčiji, kjer jo je avtor na simpoziju leta 1988 namerno prepustil naravni oblikovni sili vodnega toka,” pravi Stepančičeva.
HELENA RACE
