Furs: Luka Koper naj spremeni poslovni model

LJUBLJANA > “Tam ni 30 IPS-ov, tam je 30 piramid okrog IPS-ov,” je dogajanje, ki ga je v Luki Koper zaznal Furs, povzel Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. V Delavski svetovalnici zdaj zahtevajo uradno preiskavo: “Zahtevamo, da uradni organi opravijo svojo nalogo. Če v povzetku poročila evidentno piše, da se dogajajo mahinacije, to ne sme biti dokument, ki je zgolj poročilo.”

Po zadnjih podatkih so v Luki Koper lani ustvarili rekordnih 44,38 milijona evrov čistega dobička, kar je za 37 odstotkov več kot leta 2015. “Vprašanje za Luko Koper je, koliko na račun tega poslovnega modela? Poleg preiskovalnih organov bi se morali prebuditi tudi predstavniki zaposlenih v Luki Koper,” poudarja Lukić in dodaja, da bi morali prav ti na to situacijo ne samo opozarjati, ampak tudi s pritiski doseči, da bi se izkoriščanje na dvorišču Luke Koper končalo.

“Zadnji v verigi (podizvajalcev IPS, op.a.) praviloma dviguje nedokumentirano gotovino, ki predstavlja vir za izplačevanje zaposlenih na črno, dodatno plačilo sicer redno zaposlenih, lahko pa tudi za različne provizije.” (iz poročila Furs o poslovanju podjetij IPS)

Na Delavski svetovalnici, organizaciji, ki se ukvarja s pravicami najbolj ranljivih skupin ljudi, so pridobili povzetek poročila o aktivnostih finančne uprave (Furs) v Luki Koper, ki ga je na državnozborsko komisijo za nadzor javnih financ naslovilo finančno ministrstvo januarja letos.

Na Fursu so ugotovili, da IPS podjetja sodelujejo s podizvajalci, ki nimajo dosegljivih ustanoviteljev, ti pa poslujejo z družbami, ki nimajo zaposlenih in njihove odgovorne osebe prav tako niso dosegljive. Po ugotovitvah Fursa gre za netransparentno poslovanje, ki je primerljivo pri vseh IPS in njihovih podizvajalcih. Med drugim Furs v poročilu izpostavlja, da zadnji v verigi IPS-ovih podizvajalcev praviloma dviguje nedokumentirano gotovino, ki predstavlja vir za izplačevanje zaposlenih na črno, dodatno plačilo sicer redno zaposlenih, lahko pa tudi za različne provizije.

Furs ocenjuje tudi, da navedenega spornega ravnanja ni mogoče učinkovito zajeziti zgolj z dodatnimi davčnimi in inšpekcijskimi nadzori. Po mnenju Fursa bi morala Luka Koper spremeniti poslovni model, bodisi tako, da bi sama zaposlila potrebne pristaniške delavce, bodisi tako, da delavce zaposlijo IPS. Finančna uprava je poleg tega jasno zapisala, da IPS za Luko Koper dejansko posredujejo pri zaposlovanju pristaniških delavcev in torej ne gre, kakor trdijo v Luki, za najem storitev.

Z Luke Koper so sporočili, da Fursovih ugotovitev uradno niso prejeli. Tiskovni predstavnik Luke Sebastjan Šik je pojasnil, da takšen sistem naročanja pristaniških storitev v koprskem pristanišču velja že več kot 20 let. “Pred leti smo ga zaradi ugotovljenih zlorab s strani nekaterih delodajalcev tudi precej zaostrili in maksimalno omejili možnost kršenja osnovnih pravic zaposlenih v teh podjetjih, vključno s spoštovanjem omejitev delovnega časa. Nima pa Luka Koper teh pristojnosti, kot jih imajo državni organi, da bi lahko preverjala poslovanje teh podjetij, odnos med njimi in njihovimi zaposlenimi, ali med njimi in njihovimi podizvajalci,” je pojasnil Šik.

Luka Koper v zadnjih štirih letih zaposluje po 50 novih delavcev letno, zaposlitev vseh pristaniških delavcev pa bi bila nevzdržna, trdijo v Luki. “Nobeno pristanišče na svetu namreč ne izvaja svojih storitev le s svojimi zaposlenimi, ker je delo nekontinuirano. Zaradi tega tudi ne pride v poštev najemanje delovne sile preko agencij,” je še pojasnil Šik.

JANA KREBELJ

NATAŠA ČEPAR