Gašperšič: Koper je zaradi Luke bolj prizadet kot Ankaran

KOPER > Prevozniki ne uspejo več prepeljati tovora po omrežju, ker so na progah ves čas zapore in zastoji. “Del tovora se je že novembra preusmeril na ceste,” pravi Drago Matić. “Zdaj obratujemo na nekaj več kot 11 milijonov ton letnega pretovora iz Luke Koper po železnici. Predstavljajo nam, da je zmogljivost te proge 14 milijonov ton. A če se nam že zdaj dogajajo takšne težave na železnici, je to za nas alarmantno,” pravi Matić.

“Zelo nas skrbi, da se bo policijska stavka zaostrovala in jo bodo policisti začeli izvajati tudi v Luki Koper. To nas bo ohromilo in nam povzročilo dodatne težave v prometu,” pravi Drago Matić. Nekaj pomorskih agentov nam je potrdilo, da so stavko policistov v pristanišču že občutili. “V zadnjih dneh so pri dveh primerih res opazili dva nekoliko daljša policijska pregleda ladij, kot je to običajno, a smo preverili in so nam zagotovili, da to ni bilo zaradi stavke,” pa je pojasnil Matić.

Nekatere večje stranke so že napovedale, da bodo od Slovenskih železnic skušale izterjati škodo, ki so jo imele zaradi zamud. Obenem pa je Matiću že jasno, da drugega tira med Koprom in Divačo do leta 2025 ni realno pričakovati. “Naša zamisel, da bi skušali zgraditi tir med Koprom in Trstom, je padla v vodo, ker na ministrstvu za infrastrukturo tej rešitvi niso naklonjeni,” je še povedal Matić.

Nič obetavnega za drugi tir

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je včeraj prišel v Koper praznovat konec poglabljanja morskega dna v pristanišču in v akvatoriju na 15 metrov globine, trdnih zagotovil o drugem tiru med Koprom in Divačo ni prinesel. Pravzaprav na ministrstvu niti ne vedo, kdaj bodo sploh kandidirali za evropski denar; morda bo to konec prihodnjega leta, bolj verjetno pa leta 2018, meni minister. Prav tako več mesecev zamuja že samo mednarodni razpis za revizijo projekta drugi tir, ki naj bi pokazala, za koliko denarja ga je mogoče zgraditi. “Naš cilj je, da bo revizija končana do poletja prihodnjega leta,” računa minister. Dokumenti so zdaj še v rokah svetovalcev pri Evropski investicijski banki. Blagoslov te banke pomeni namreč dodatno garancijo za zasebnega partnerja, ki si ga minister še vedno obeta za sofinanciranje gradnje drugega tira. Pravi celo, da je za gradnjo drugega tira oziroma vlaganje v ta projekt zanimanja “ogromno in z vseh kontinentov”. Nekateri omenjajo, da se za gradnjo drugega tira resno zanima Madžarska, ki se je v preteklosti zanimala že za vstop v upravljanje reškega pristanišča. Več o tem bo znano po 15. decembru, ko se bo sestala medvladna delovna skupina obeh držav, pravi Gašperšič: “Izmenjali si bomo informacije o tem in na podlagi tega bo Madžarska pripravila konkretne predloge. Januarja pa bo še srečanje obeh vlad.”

Oba župana vabi na pogovor

Tudi minister Gašperšič ocenjuje, da je nedavni sklep koprskega občinskega sveta, da nasprotuje nadaljnjemu razvoju kontejnerskega pretovora na prvem pomolu, povezan z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je prav pred nedavnim zavrglo koprsko zahtevo za presojo ustavnosti sedanje delitve koncesijskega denarja Luke glede na območje, ki ga v občini zaseda pristanišče. “Računam, da bosta zdaj tako koprski kot ankaranski župan pripravljena, da skupaj poiščemo podlage za pravičnejšo delitev koncesijske dajatve,” upa minister, ki meni, da je koprska občina glede na število prebivalcev in bližino pristanišča bolj prizadeta kot ankaranska.

Zdaj se koncesijska dajatev iz Luke med Koprom in Ankaranom deli približno na polovico, če pa bi upoštevali število prebivalcev, kot si prizadeva župan Boris Popovič, bi koprska občina dobila precej več denarja od ankaranske, ki jo vodi Gregor Strmčnik. “Skupno iskanje rešitve sem ponudil že pred meseci, a je koprski župan vztrajal, da počaka na izid na ustavnem sodišču, ki pa potem ni dal želenega rezultata za koprsko stran,” je spomnil minister.

Koncesijsko pogodbo in delitev koncesnine bi lahko spreminjalo ministrstvo brez obeh županov, a Gašperšič hoče celovito rešitev, da potem občini ne bosta več nasprotovali naložbam, predvidenim v državnem prostorskem načrtu za pristanišče, kot je denimo podaljšanje prvega pomola. “Nezaslišano bi bilo, da se zaradi težav med državo in občinama zaustavijo gospodarske družbe, kot je Luka Koper,” pa opozarja Matić.

KATJA GLEŠČIČ