Gledališče Koper še do konca maja črpa norveški denar
Koprsko gledališče od konca maja za svoje otroško-mladinske programe ne bo več črpalo denarja iz norveškega vira. Poslej jih bo plačevala Mestna občina Koper.
KOPER> Pred dvema letoma je koprska občina ob naložbi v obnovo koprskega gledališča, ki je stala 3,3 milijona evrov, prek razpisa tako imenovanega Norveškega finančnega mehanizma dobila 500.000 evrov, od tega je približno 80.000 namenila projektu v gledališču, ki vključuje otroško-mladinske gledališke dejavnosti. Norveški denar poide konec maja, vendar je med gledališčem in občino sklenjen dogovor, da to finančno breme nase prevzame občina, ki bo gledališču mesečno namenjala vsoto, s katero bo to izpeljalo zastavljene programe.
Svetilnik je edinstven
Direktorica koprskega teatra Katja Pegan pojasnjuje, da je delegacija z Norveške Koper obiskala trikrat in je nad tem gledališkim programom navdušena. “Posebno pozornost je pri njih vzbudila publikacija Svetilnik, ki jo na dva meseca skupaj z muzejem, arhivom, knjižnico, galerijo, Librisom, italijansko skupnostjo Giuseppe Tartini in osnovnimi šolami izdajamo peto leto,” dodaja Peganova. Dramaturginja in gledališka mentorica ter tudi urednica Svetilnika Samanta Kobal pravi: “Po strokovnem mnenju kolegov s kulturne prireditve Kulturni bazar je Svetilnik edini tovrstni strokovni časopis za mlade v Sloveniji.” Izdajatelj ga brezplačno razdeli otrokom prve triade istrskih osnovnih šol in po novem še nekaterim slovenskim šolam v zamejstvu.
Kobalova niza še druge gledališke dejavnosti, vključene v program, ki je bil v glavnini podprt z norveškim denarjem: gledališko šolo Mavrična ribica za osnovnošolce, gledališki trening, namenjen dijakom in študentom, ki bi se radi posvetili gledališki igri, gledališko skupino za odrasle, raznovrstne gledališke delavnice (tudi poletne, povezane z didaktičnimi vsebinami Svetilnika), učne ure o gledališču in igranju na odru, abonmaja za otroke (Mavrična ribica in Sinji kit). Opozarja, da se v dejavnost vključujejo tudi otroci s centra za korekcijo sluha in govora ter da je na splošno obisk dejavnosti otroško-mladinskega programa zelo dober.
Gledališče se delno financira samo
Sicer pa koprsko gledališče “živi” od občinskega denarja, ki pokrije režijske stroške stavbe in 15 plač zaposlenih, za še deset zunanjih sodelavcev mora poskrbeti gledališče samo. “Občina gledališče finančno podpira v skladu z merili kolektivne pogodbe za kulturo. Ker je javni zavod, se gledališče ne more prijavljati na občinske razpise,” pravi Mirjam Lemut z urada za družbene dejavnosti. “Ministrstvo nam namenja 150.000 evrov na leto, ki naj bi jih porabili za produkcijo dveh domačih predstav, mi pa jih iz tega denarja in z vstopninami naredimo pet. Prepričani smo, da Koper potrebuje standard in gledališki koncept, kakršnega izpeljujemo teh deset let, od kar smo ustanovljeni, ” je odločna Peganova.
LEA KALC FURLANIČ
