Golf za razvoj kot voda za saharo
Včerajšnjega srečanja civilne iniciative, ki si prizadeva urediti golf igrišče v Sečoveljski dolini, so se udeležili številni direktorji, politiki, ljubitelji golfa in celo nekaj kmetov. Govorili so skupen jezik, češ da je projekt potreben tudi zaradi vseh multiplikativnih učinkov na turizem in okolje, ter napovedali tožbo proti tistim, ki ga zavirajo.
SEČOVLJE> Kot je navedel piranski župan Peter Bossman, bo pri snovanju tožbe “zoper posamezne uradnike v Ljubljani” zagotovo sodelovala piranska občina. Med drugim bodo zahtevali njihovo osebno odgovornost. Ali to vključuje tudi njegovega strankarskega kolega, ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana (niti ta ni naklonjen sečoveljskemu golfu), pa se ni želel izreči.
“Argument nasprotnikov, da bi golf uničil 61,4 hektara najboljših kmetijskih zemljišč, ne drži. To so dokazale tri študije,” je bila jasna direktorica podjetja Golf Istra ValentinaTurk Balaban in poudarila sinergijske učinke, ki bi jih imel projekt. Samo portoroškemu turizmu naj bi doprinesel devet do enajst milijonov, stal pa bi 7,7 milijona. Zelenice naj bi gnojili okolju čim bolj prijazno in uporabili 60 litrov bioloških gnojil na hektar, “medtem ko kmetje na takšni površini porabijo 450 do 900 kilogramov škropiv in drugih kemičnih sredstev”.
Ureditev golfa sta med drugim podprla Thies Bruhn (Kempinski Palace), in Robert Krajnc (Aerodrom Portorož). “Izgubljamo posel,” je bil nedvoumen prvi, drugi pa je omenil, da je v Evropi več kot milijon igralcev golfa (samo v Nemčiji 175.000) in da ti v povprečju zapravijo kar 150 do 180 evrov na dan. Hrvati pa v Istri načrtujejo sedem do osem novih golf igrišč.
Predsednik Golf kluba Portorož Danilo Danev je opozoril, da so v osmih letih, kar vodijo projekt, tudi sami naredili več napak, in omenil “lakomnost”Igorja Bavčarja, nekdanjega šefa Istrabenza, krovne družbe podjetja Golf Istra. Bavčar je ob igriščih snoval apartmaje. “Portoroški turizem ustvari tretjino slovenskega turizma. Slovenski golfisti pa pozimi odhajajo v Turčijo in na Kanarske otoke,” je navrgel. Iz rokava je podatke stresel tudi Silvo Žnidaršič iz Golf kluba Adria: “Na svetu je prek 35.000 igrišč golfa, v Sloveniji pa do 13.000 registriranih golfistov, od tega 6000 aktivnih.”
Projekt sečoveljskega golfa je podprla tudi znana vinogradniška družina Mahnič, češ da je tamkajšnja zemlja zaradi vdorov morske vode slana. Guido Mahnič in zelenjadar-sadjar Egidio Žiber sta pred leti še zadnja vztrajala na območju, predvidenem za golf igrišče.
“Kar 50 hektarov tamkajšnje zemlje ni primerne za obdelavo,” je bil nedvoumen Žiber. “Če je treba, je golf igrišče kadarkoli mogoče zorati in posejati solato,” pa je bil nazoren Mahnič. Spomnil je še, da so ladjedelnico na Bernardinu preselili v Izolo prav zaradi razvoja turizma in v ta namen uredili soline, zgradili portoroško igralnico ... Odpovedali so se tudi nekdanji Drogini prehrambeni industriji ...
MIRJANA CERIN
