Gostinci v Portorožu
“Štiri petine ponujene hrane bi morali pridelati na lastni kmetiji, petino pa bi smeli odkupiti od drugih kmetov,” o ustreznem modelu za turistične kmetije pravi Jordan Cigoj iz Črnič v Vipavski dolini. “Sicer smo res nelojalna konkurenca za gostince,” dodaja.
PORTOROŽ> Včeraj je bil v portoroškem Avditoriju peti tradicionalni letni zbor članov sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Ob robu srečanja gostincev so se na redni letni skupščini sestali tudi člani slovenskega Združenja turističnih novinarjev in piscev o turizmu (FIJET Slovenija), ki ga vodi televizijski novinar Drago Bulc. V dolgi in polemični razpravi so pregledali delo v iztekajočem se letu, v katerem je združenje pripravilo srečanje turističnih novinarjev iz dežel Alpe - Adria, Akademijo za mlade turistične novinarje, na kateri so bili pozno spomladi v Mariboru novinarji iz sedmih držav, mednarodno novinarsko trgatev v Brdih in še nekaj aktivnosti, med katerimi je posebne omembe vredna podelitev najvišjega priznanja mednarodnega združenja, Zlatega jabolka, Fundaciji poti miru v Posočju iz Kobarida. V združenju so z obžalovanjem sprejeli dejstvo, da Dragu Bulcu ni uspela kandidatura za mesto predsednika njihove mednarodne organizacije, saj je na septembrskih volitvah v Egiptu z večino glasov, ob odsotnosti veliko članov iz zahodnih držav, to funkcijo obdržal dosedanji predsednik Tijani Hadad iz Tunizije.
Na popoldanski okrogli mizi so se lotili precej vroče teme, nelojalne konkurence v gostinstvu, na kateri so posebej osvetlili vlogo turističnih kmetij. Zanje številni gostinci menijo, da so jim zaradi ugodnejših pogojev poslovanja in preslabega inšpekcijskega nadzora nelojalna konkurenca.
Veliko registriranih, malo pravih
“Zaradi ohlapnih pogojev je precej gostincev konkuriralo za evropska sredstva za turistične kmetije, zdaj pa se tega imena sramujejo. Na Primorskem je več kot sto registriranih turističnih kmetij, a med njimi malo 'pravih'. Na naši kmetiji pridelamo več, kot potrebujemo za naše potrebe. Če ne bi, bi bili fer in bi se registrirali kot gostilna,” poudarja Jordan Cigoj iz turistične kmetije Arkade iz Črnič v Vipavski dolini.
Na pogovoru v Avditoriju so gostinci prisotnim predstavnikom inšpekcijskih služb očitali, da so na terenu zgolj med tednom, čeprav turistične kmetije, ki so to zgolj na papirju, obratujejo predvsem za vikend. Da to ne drži, sta zatrjevala Primož Marolt iz kmetijskega in Andrej Žakelj iz tržnega inšpektorata.
Dobrodošlo srečanje
Gostinsko srečanje je dobra priložnost za izmenjavo izkušenj in nenazadnje za druženje, saj sicer nimamo časa za srečevanje, sta včeraj povedala Miro Tomšič iz Istrske kleti v Pomjanu in legendarni gostinec Naci Rajh iz Prekmurja. Da se srečanja v Portorožu dobro obnesejo, je zadovoljen tudi predsednik sekcije Mate Matjaž-Tomi, gostinec in hotelir iz Portoroža: “Imamo svoje teme in svoje probleme. Poudariti pa moram, da veliko energije posvečamo zavzemanju za uporabo čim več pridelkov iz lastnega okolja.”
Gostinci so se seznanili tudi s predlaganimi spremembami zbornične zakonodaje in morebitnim prostovoljnim članstvom. Mate je o njem nekoliko skeptičen, saj sodi, da potrebujejo ustrezno zastopanje, prav tako pa država potrebuje kvalificiranega sogovornika. Meni, da so modeli lahko drugačni od sedanjega, obenem pa bi bilo nenavadno, dodaja, da bi zgolj nekateri plačevali za zastopanje vseh.
Ključ je v produktivnosti
O racionalizaciji v gostinstvu je kolegom na srečanju spregovoril Franc Jezeršek iz Sore pri Medvodah, ki vodi veliko družinsko gostinsko podjetje. Prepričan je, da je problem slovenskega gostinstva produktivnost, o kateri pa nihče ne ve veliko, saj je nikjer zares ne merijo. “Če želimo v gostinstvu boljše plače, moramo več zaslužiti,” poudarja. Opozarja na preslabo organizacijo dela in odsotnost analitike v gostinstvu. “Deljeni urnik, kot ga poznajo denimo v Italiji, bi bila ena od dobrih rešitev za naše gostinstvo. A v tem bi morali biti složni,” je še povedal Jezeršek.
SAŠO DRAVINEC