Havba parti nasproti hotela je razlog za alarm

Istra
, posodobljeno:

“Zdi se mi, da v Portorožu vlada turistično mrtvilo. Ne opažam tistega kipečega vrveža, ki je bil značilen za dobre zlate čase. Hoteli so resda polni, a ljudi na ulicah je manj, saj razen plaže in hotelske animacije nimajo kaj drugega početi,” je kritičen Tomi Brezovec.

Tomi Brezovec: “Če bomo razvijali kraj za domačine, bo postal zanimiv tudi za turiste. Obratna logika pa ne bo prinesla želenih rezultatov.”
Tomi Brezovec: “Če bomo razvijali kraj za domačine, bo postal zanimiv tudi za turiste. Obratna logika pa ne bo prinesla želenih rezultatov.”Nataša Hlaj

PORTOROŽ> Brezovec kot višji predavatelj na Fakulteti za turistične študije - Turistici že leta natančno spremlja trende, ki oblikujejo turistično sliko Portoroža in slovenske Istre.

Zaskrbljujoče se mu zdi, da je na območju piranske občine zaradi zapiranja oziroma ukinjanja počitniških domov v zadnjih letih “izpuhtelo” kar 4000 ležišč. Zdesetkalo se je tudi število zasebnih sobodajalcev. Nekateri apartmajev ne oddajajo več, ker so zaradi visokih cen nepremičnin le na tak način lahko poskrbeli za rešitev stanovanjske stiske svojih družinskih članov. “Zdaj je na voljo manj prenočitvenih zmogljivosti kot v 80. in 90. letih. Letošnjega avgusta tako beležimo polovico manj nočitev kot, denimo, leta 1989 in 1990,” pravi Brezovec. Po drugi strani pa si turistične masovke v Portorožu niti ne želi, dodaja. Pomembnejše se mu zdi vprašanje in iskanje odgovora, ali je ponudba v kraju prilagojena strukturi gostov, ki obiskuje tukajšnje obmorske cilje.

Po njegovem mnenju si hotelirji z dvigom kakovosti ponudbe in višjimi cenami prizadevajo pritegniti boljše goste. Takšni turisti bi tudi več zapravljali izven hotelov, če bi le imeli možnosti za svoje nakupovalne pohode, je prepričan. “Lahko bi rekli, da smo obtičali v nekakšnem faznem vakuumu. V Portorožu je nekaj redkih trgovin s prestižnimi izdelki, kar pa je odločno premalo za zadovoljitev potreb po ekskluzivnem šopingu, ki bi si ga rad privoščil evropski srednji sloj, ki dopustuje pri nas,” meni sogovornik. “Smo premalo profilirana destinacija, ki doživlja nenavadne anomalije, kot so mladostniški havba partiji nasproti hotela, v katerem je gost plačal 150 evrov za sobo. Če se kaj takšnega zgodi trikrat v sezoni, je to že razlog za alarm,” je prepričan. Brezovcu se zdi, da se portoroški turizem še vedno ne zna odločiti, kaj bi rad imel.

Poglobljena analiza stanja turizma, odnosa domačinov do te panoge in jasna vizija lastnikov hotelov bi zagotovo lahko nakazali prihodnjo pravilno turistično usmeritev. Da nekateri lastniki hotelov te pojmujejo zgolj kot finančno naložbo, je že velika napaka. Sledenje logiki velikih hotelskih verig Portorožu ne bo prineslo razcveta, opozarja sogovornik. “Če bomo razvijali kraj za domačine, bo postal zanimiv tudi za turiste. Obratna logika pa ne bo prinesla želenih rezultatov,” je jasen Brezovec. Razumeti je treba, da so današnji turisti večji individualisti, da iščejo pristno okolje, v katerem lahko spoznavajo kulturno, etnološko, kulinarično in enološko dediščino nekega prostora. “To je priložnost, ki bi jo morali izkoristiti v slovenski Istri. Treba bo spremeniti miselnost. Čim prej, dokler je še čas.”

NATAŠA HLAJ