Hitra cesta jim je zamrznila domove
Družine iz sedmih hiš v Luciji, ki jih bo “povozila” načrtovana hitra cesta Jagodje-Lucija že tretje leto čakajo, da jim Dars pove, koliko odškodnine bodo dobili. Zaradi negotovosti, saj ne vedo, kdaj se bodo selili, se bojijo za svojo prihodnost. Med nepremičninami, ki jih bo vzela cesta, so tudi pridelovalci vrtnin, ki jim je zemlja vir preživetja.
LUCIJA> Lokacijski načrt za hitro cesto Jagodje-Lucija je država razgrnila leta 2006, sprejet je bil dve leti zatem. Oktobra 2010 so cenilci obiskali lastnike hiš v Luciji (pri industrijski coni), ki so na poti načrtovani trasi in ki jih bodo med gradnjo porušili. “Takrat so rekli, da se zelo mudi, da morajo hitro opraviti cenitve, mi pa da si moramo hitro najti nadomestne hiše. Zdaj bi moral promet po cesti že teči,” se spominja Giorgio Dellosto.
A zgodilo se ni prav veliko. Cenilci so sicer pregledali hiše in zemljišča, a lastniki niso nikoli izvedeli, kakšne zneske naj bi dobili za svoje domove.
Državni lokacijski načrt za hitro cesto Jagodje-Lucija je bil sprejet julija 2008. Marca 2009 je Dars opravil geodetske meritve in začel s cenitvami zemljišč in objektov, ki so se znašli na poti trase. Začeli so tudi vročati ponudbe na podlagi opravljenih cenitev. “Do sedaj je ponudbe sprejelo in pogodbe podpisalo približno tri odstotke lastnikov zemljišč in objektov. Marca 2011 so bile aktivnosti za pridobivanje nepremičnin ustavljene,” so z Darsa pred nekaj dnevi sporočili poslancu PS Gašparju Gašparju Mišiču, ko je spraševal, kaj se dogaja s hitro cesto Jagodje-Lucija. Po lani sprejetem planu naj bi vsa zemljišča odkupili do konca leta 2014, stala pa naj bi predvidoma 10,5 milijona evrov.
Vsa last je blokirana
Ker so jim v začetku obljubljali, da se bo vse zgodilo zelo hitro, je eden od lastnikov celo že vplačal predujem za novo hišo. Ker od Darsa ni dobil denarja za dom, ki mu ga bo vzela cesta, nove hiše ni mogel plačati in izgubil že plačani predujem.
“Jezni smo, ker se na trasi vsak dan nekaj dogaja. Vsak dan nekdo hodi okoli naših hiš, jih fotografira, meri, nam pa nič ne reče. Nekega dne je na vrata prišel arhitekt, ki je prišel pripravit načrt rušitve,” so zgroženi Dellosto in njegova družina. Tako kot druge hiše na trasi ceste, je tudi njihova blokirana, ne morejo je prodati, ne morejo ji dodati prizidka, ne smejo si zgraditi garaže. “Če kaj investiramo v svoj dom, nam tega ne bodo plačali. Ubijajoče je tako živeti. Vsak dan rinejo na naše, ne da bi nam za to plačali,” pravijo Dellostovi.
V zagati je tudi Boba Mutz, ki ji bo cesta prav tako vzela hišo. Ker je razpolaganje z nepremičninami blokirano, po smrti očeta ni mogla razdružiti lastnine. Nekaj časa je še iskala hišo, v katero bi se po rušenju preselila, a ker se ni nič zgodilo, niti tega ne počne več.
Cesto čakajo 45 let
Ko so leta 2006 videli načrt, ki je hitro cesto zarisal čez njihove hiše in zemljišča, so bili lastniki najprej jezni in so se načrtu uprli.
Ker ni bilo druge poti, so se nato sprijaznili, da si bodo poiskali nov dom. Negotovost, kdaj se bo to zgodilo, če se sploh bo, pa zdaj traja že več let. “Na hiši nimamo fasade, zato ogrevanje veliko stane. Pripravili smo predračun za fasado in ga poslali na Dars. Enako smo naredili s predračunom za barvanje ograje in polken. Rekli so nam, da vse to kot dobri gospodarji lahko naredimo, a vložka ne bodo upoštevali pri cenitvi,” pravijo Dellostovi.
Da se vse skupaj vleče že zelo dolgo, Giorgio Dellosto oriše tudi z zgodbo iz svojega otroštva. Spominja se, da so pred več kot 45 leti v Luciji postavili betonski količek in pojasnili, da fotografirajo traso, kjer naj bi tekla cesta. A ceste še vedno ni ...
Če bo denar v proračunu ...
“Pravzaprav bi najraje videli, da je sploh ne bi bilo,” ob tem dodaja Marijo Peroša. Domu njegove družine se bo cesta sicer izognila, a vila se bo tik ob njegovem dvorišču, pod njo pa bodo končale kmetijske površine, na katerih ima postavljene rastlinjake. “Pobrali so tri rastlinjake, za četrtega še ne vemo, ali bo ostal ali ne. Ne vemo, kaj se bo zgodilo z vodnim izvirom, ki zdaj zagotavlja vodo za namakanje vrtnin,” pravi Peroša, ki mu je pridelava vrtnin vir preživetja. V zameno za dobrih 2000 kvadratnih metrov površin ne pričakuje denarja, pač pa nadomestna zemljišča, kjer se bo lahko še naprej ukvarjal s kmetijstvom.
Dars pa jasnih odgovorov, kdaj bi lastniki nepremičnin na trasi ceste lahko podpisali pogodbe in dobili denar, ne daje. “Letos je načrtovano dokončanje dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelava dokumentacije za izvedbo del, izdelava investicijske dokumentacije ter izvajanje revizije,” naštevajo na Darsu.
O pridobivanju zemljišč (kar počnejo v imenu in na račun države oziroma ministrstva za infrastrukturo in prostor) pa povedo le, da “je realizacija teh nalog odvisna od zagotavljanja sredstev v državnem proračunu”.
HELENA RACE
