Hočejo štiri nadstropja in pika
Prebivalci Semedele so se na zboru krajanov v sredo zvečer soglasno strinjali, da so novi načrti za Slavnikove garaže, ki so nastali v biroju arhitekta Mateja Mljača, sicer sprejemljivi, da pa bodo vztrajali pri gradnji nižjih stavb.
SEMEDELA > “Devetih nadstropij ne bomo dopustili, pa tudi sedem etaž se nam zdi preveč. V anketi je skoraj polovica vprašanih jasno povedala, da bi podprli pozidavo z največ štirimi nadstropji. Naj upoštevajo naše želje!” ne odstopajo Semedelčani.
Tamara Čok, ki je v delovnem odboru zastopala interese semedelske civilne iniciative, je krajanom položila na dušo, naj nikar ne pozabijo, da je zakonodaja na njihovi strani.
Lastnik Slavnikovih garaž, podjetnik Alojz Gregorčič iz podjetja Dar, se ni udeležil zbora krajanov. Zagotavlja pa, da vsako razumno idejo krajanov in lokalne skupnosti sprejemajo in jo tudi umeščajo v idejne rešitve. “Z dialogom bomo nadaljevali, mora pa ostati jasno, da je zaradi ekonomike projekta ključno najti ravnotežje med javnimi in tržnimi vsebinami,” dodaja. Napoveduje, da bodo nove projekte pred stavili v okviru priprave prostorskega načrta. Točnega datuma še ne more na povedati, ker jih čaka usklajevanje z načrtovalci prostorskega urejanja. Na spletni strani studia Kalamar so že ob javili nekoliko spremenjene projekte za ureditev območja Slavnikovih garaž.
Pravica do odločanja o prostoru
“Mi odločamo o prihodnosti našega prostora. Vso pravico imamo vplivati na razvojne načrte, ki bodo spremenili naš kraj. To nam omogoča Aarhuška konvencija, po kateri ima javnost določene pravice, ko gre za odločanje o okoljskih zadevah. To so nam potrdili tudi pravniki iz nevladne organizacije, ki nam pomagajo z dragocenimi nasveti,” je Čokova seznanila Semedelčane. Predlagala jim je, da se čim prej dejavno vključijo tudi v pripravo prostorskega načrta za to območje.
Zadovoljna je, da so v vodstvu občine razumeli, kako pomembno je k dialogu povabiti tudi javnost. A boja še ni konec, je še dala vedeti Čokova. S tem je tudi spodbodla predsednika sveta KS Semedela Marka Štrkalja (občinskega svetnika iz vrst KJN), ki je tudi tokrat krajane spomnil, da je zemljišče Slavnikovih garaž zasebna lastnina. “Kaj bodo dejansko tam zgradili, mi ne moremo vedeti. Na nas pa je, da občino pozovemo, naj rezultate ankete in na njeni podlagi oblikovane arhitekturne rešitve upošteva pri prostorskem načrtovanju,” meni Štrkalj.
Proti stanovanjem, hotelom, bordelom
Ko so dobili besedo krajani, se je ozračje v dvorani krajevne skupnosti precej naelektrilo. Danila Plesničarja je med drugim zanimalo, koliko bo to območje v prihodnje obremenjeno s prometnimi tokovi in kako bodo reševali te težave. Zelo nazoren je bil tudi glede vsebin, ki jih na območju Slavnikovih garaž nočejo: “Nobenih hotelov, stanovanj, bordelov, nočemo hrupnih klimatskih naprav in 'gat', ki se sušijo na balkonih!”
Zlatan Čok je opozoril, da sta tudi stolpiča, ki ju je zasnoval Mljač, predominantna za ta prostor. Z njim se je strinjal Egon Venko, ki je spomnil na rezultate ankete. “Objektom posekajmo glavo, zakoličimo projekt s pritličjem in štirimi nadstropji in smo dosegli konsenz,” je imel rešitev na dlani. “Ne moremo nekomu, ki je lastnik parcele, omejevati možnost pozidave, kot je že predvideno v prostorskem dokumentu,” se je v debato vključil Štrkalj. “Seveda ga lahko,” mu je odvrnila Čokova. “Ma nas bo tožil,” je vztrajal Štrkalj, a mu je Čokova zabrusila nazaj: “Pa naj nas toži. In kaj?!”
Investitorji ne čakajo pred vrati
“Nekoliko sem poizvedoval v tujini, od koder sem dobil informacije, da v tem trenutku nikogar ne zanima vlaganje v naložbe v Sloveniji,” pravi Mljač.
Dodaja pa, da se mu ne zdi primerno, da krajani spodkopavajo veljaven prostorski akt, ker s tem lahko povzročijo gospodarsko škodo. “Naj potem tudi sprejmejo odgovornost za posledice,” je opozoril.
Precej odobravanja je na koncu požel predlog Natali Ogrizek, da bi se morala koprska občina in lastnik Slavnikovih garaž dogovoriti za zamenjavo zemljišč. “Tako bi lahko oblast končno razmislila tudi o dograditvi bližnjega vrtca, saj demografski kazalniki jasno sporočajo, da se veča populacija otrok na tem območju.”
V duhu Mihevca, a s presežki
Arhitekt Matej Mljač je na podlagi rezultatov javnomnenjske ankete prelil na papir smernice, ki bi jim kazalo slediti pri ureditvi Slavnikovih garaž. “To je nekakšen arhitekturni nastavek in ne idejni projekt,” je pojasnil na zboru krajanov.
Meni, da novi posegi na tem območju ne bi smeli spreminjati temeljne ideje po vojnega arhitekta Eda Mihevca, ki je začrtal prostorsko ureditev Semedele. “Za to sosesko je značilna točkovna pozidava, za to bi vsakršno načrtovanje novih pozidav, ki ne bi sledile takšni gradnji, predstavljalo konflikt v prostoru,” ocenjuje.
Mljač navaja, da veljav ni občinski prostorski dokument dovoljuje gradnjo objektov, ki se po višini ujemajo z bližnjimi stavbami na tem območju in ne presegajo devetih nadstropij. Prav zato se je pri oblikovanju različic ver tikal zgledoval po bližnjem Mihevčevem stolpiču s šestimi etažami. Predlaga gradnjo dveh visokih objektov s po sedmimi in devetimi nadstropji.
Med dvema stolpičema je predvidel večnamenski prostor ter zanimivo rešitev trga nad trgom. V objekte bi bilo po njegovi oceni smiselno umestiti tretjino družbenih programov, vse ostalo pa name niti tržnim vsebinam, ki bi ustvarjale tudi nova de lovna mesta. Območje bi prek nadhoda povezal s koprskim mestnim središčem.
NATAŠA HLAJ
