Hočejo Svetilnik brez novih poti in klopi
Svetilnik naj ostane tak, kakršen je bil. Občina naj odstrani vse elemente urbane opreme, ki jih je tja namestila, je menila večina udeležencev zbora krajanov KS Izola - staro mesto, ki ga je v ponedeljek sklicala predsednica KS Karmen Bučar. Čeprav se je na seznam udeležencev podpisalo le 140 Izolanov, se jih je zbora udeležilo precej več.
IZOLA > Zoper zdajšnjo ureditev Svetilnika se je izreklo tudi 600 podpisnikov peticije civilne iniciative, ki so jo oblikovali posebej za to priložnost in jo predstavlja Nina Kleva.
Udeleženci zbora, občani in občinsko vodstvo, so tudi po vroči, skoraj poltretjo uro trajajoči razpravi, ostali vsak na svoji strani resnice. Župan Igor Kolenc je vztrajal, da je občina krajane seznanjala z urbanim opremljanjem ulic in Svetilnika ter upoštevala njihove pripombe. Občani pa so mu nasprotno očitali, da jih je v imenu občine zgolj obveščal z ad hoc sprejetimi odločitvami in povozil vse njihove predloge.
V civilni iniciativi zdaj čakajo na potezo občine. Predstavnica iniciative Nina Kleva pa bo v prihodnjih dneh preverila, ali bi se o usodi Svetilnika občani lahko izrekli na referendumu 13. julija (hkrati z državnozborskimi volitvami). Sama si prizadeva za kompromisno rešitev, ki bi vključevala eno samo pot na zelenici in na promenadi vrnitev nekdanjih klopi. Ali je možen kompromis, bo skušal ugotoviti tudi župan Kolenc. Kot je napovedal včeraj, bo še ta teden sklical srečanje delovne komisije, v kateri poleg njega in občinske urbanistke Teure Raschini sedijo še Dušan Ambrož, Karmen Bučar, Maja Stepanov, Marjetka Popovski (tudi Desusova občinska svetnica) in predstavnica piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. V občini dopuščajo več možnosti; da bi bodisi ohranili le eno pot čez zelenico bodisi skrajšali ali odstranili obsežne ležalnike bodisi na promenado vrnili nekaj nekdanjih klopi.
Klopi in poti ne za starejše občane ne malčke?
Sodu je izbilo dno, ko so zagrizli v urejanje Svetilnika, kjer so na zelenici napovedovali eno samo potko (postavili so jih več) in zagotavljali, da na promenadi ob morju ne bodo postavljali mega klopi (pritrdili so velike ležalnike). Večina je bila kritična tudi do novih klopi med okrasnimi palmami, češ da so preveč masivne, zaradi ostrih robov nevarne za otroke in brez običajno visokega naslonjala tudi neuporabne.
Vladimir Kern, ki živi v bližnji Levstikovi ulici, je klopi označil za “betonske bloke, čez katere so položene tanke deščice”. Starejši Izolani, ki imajo težave s prostato, nanje ne bodo sedli, je opozoril in se obregnil še ob nove sprehajalne poti, ki so zaradi petcentimetrskega “zoba” prej stopnice kot steze. “Ne bodo jih mogli uporabljati ne invalidi ne mamice z otroškimi vozički,” je bil kritičen tudi Dušan Ambrož, sicer član delovne komisije za projekt urbane ureditve mesta. Čeprav je po drugi strani priznal, da je občina veliko naredila za gibalno ovirane osebe.
“Tega ni nihče želel”
Drago Mislej - Mef je podvomil, da občini ni bilo treba dobiti nobenih dovoljenj za ureditev novih poti, saj je bilo podobno urejanje pred desetimi leti sporno. Po zagotovilih projektanta Milana Tomca je z urbanim opremljanjem soglašal zavod za varstvo kulturne dediščine, kar pa Misleju ni zbujalo pretiranega zaupanja, potem ko je “videl turistično kmetijo Bužekijan in piranski mandrač”. Kot stanovalec v Ljubljanski ulici je župana še opozoril, da bi morali imeti občani večjo težo kot vikendaši, ko občina preverja, kdo si v ulicah želi posamezne elemente urbane opreme.
Slavko Samotorčan iz Levstikove ulice in tudi občinski svetnik (lista Izolani) je menil, da poti niso več potrebne, odkar na zelenici Svetilnika ni več domžalskih hišic. “Urbano opremljanje je zahtevno in terja kakovostno ekipo,” je še pripomnil.
Urejanju v bran se je postavil zgolj Lucio Gobbo, sicer doma iz Morove ulice in član izolskega SD: “Ta prostor je degradiran, ni park.” Najbolj nedvoumna pa je bila Barbara Motoh iz Ljubljanske ulice. “Urbanega opremljanja nismo želeli. Nihče ga ni želel,” je razkrila bistvo.
Pa vendar je občina za projekt odštela 90.000 evrov, vreden je kar 600.511 evrov (razliko krijejo z evropskim denarjem). To so mnogi udeleženci zbora krajanov v časih gospodarske krize razumeli kot pretirano potratnost. MIRJANA CERIN
