Načrti družine Polič na Seči: namesto tovarne hotel in bungalovi
Z govoricami, da se bodo okoristili z ureditvijo Jernejevega kanala in v javno-zasebnem partnerstvu z občino uredili marino, kakršna je portoroška, se v družini Polič, ki ima na Seči v lasti stavbo nekdanje Droge, ne ukvarjajo. Denarja, s katerim naj bi gradili marino, gospodarstveniki danes nimajo, pravi Peter Polič. Urejanje hotela, ki bi bil usklajen z naravnim parkom Seča, pa je nekaj drugega.
SEČA > Skupina P & P, ki je v lasti družine Polič, je v nekdanjo stavbo Droge na Seči vstopila leta 2001. Takratni prehrambeni velikan, ki je na Seči deloval med letoma 1977 in 2001, je v Izoli zgradil novo tovarno in preselil svojo dejavnost. Stavbe in zemljišče, skupaj 22.000 kvadratnih metrov, je kupila družina Polič. “Iskali smo prostore za širjenje svoje proizvodnje in tukaj smo delali do leta 2010,” pojasnjuje Peter Polič. Medtem pa so risali tudi načrte o hotelsko-turističnem kompleksu, prvem na Seči.
Leta 2005 je nastal lokacijski načrt za Sečo, ki pa je “skrpucalo”, kot ga opisuje Peter Polič. “Pripravljamo pobudo za sprejetje podrobnega prostorskega načrta za območje nekdanje Droge, saj je bil lokacijski načrt zastavljen nerealno in izdelan na hitro,” pojasni Peter Polič svoj pogled na gradbene načrte na Seči.
Trije zaščiteni
Na območju Droge so trije zaščiteni objekti kulturne dediščine. Tam je nekdanji kulturni dom, ki so ga zgradili še v času Mussolinija, čolnarna in trafo postaja.
Bel solinarski kamen
Turistični načrti družine Polič so velikopotezni. V največji Drogini stavbi bi uredili hotel z 80 sobami. Pod zemljo bi umestili garažno hišo, na zemljišču, ki gleda na kanal, pa uredili še okoli deset manjših turističnih hišic, ki bi bile oblečene v bel solinarski kamen.
“Želimo narediti nekaj lepega za kraj. Domačini smo, iz Portoroža, in zagotovo nas ne zanima, da bi gradili betonske tvorbe. Radi bi imeli urejeno brežino, ki je varna za sprehode, in približno deset privezov za majhne čolne, ki bi stali na našem zemljišču in bi morali zanje pridobiti vodno dovoljenje. Ti privezi bi bili namenjeni gostom hotela,” možnost, kaj bi jim prineslo urejanje in poglabljanje Jernejevega kanala, izpostavi Peter Polič.
O politiki
Županske kampanje piranskega župana Đenia Zadkovića niso financirali, pravi Peter Polič, in prav tako še nikoli niso donirali denarja političnim strankam. Pred volitvami pa se jim je zdelo, da lahko podprejo politično opcijo, ki se jim je zdela najbolj razumna.
V kanalu je 350 na črno privezanih plovil
V lokacijskem načrtu za Sečo je zarisanih 280 privezov, danes pa je v kanalu več kot 350 bark, med njimi so mnoge nevarne in zaradi izpustov nafte ogrožajo okolje. O tem, da bodo v kanal, če bo poglobljen, plule tudi jahte njegovih gostov, dvigne obrvi in se nasmeji. “Lastniki takšnih jaht zagotovo nimajo interesa, da bi zapluli v Jernejev kanal. Svoja plovila varujejo pred muljem in iščejo nove kraje, ne pa Jernejev kanal. Za gradnjo marine, ki bi lahko sprejela takšne ladje, pa ga ni gospodarstvenika, ki bi dal denar za naložbo, ki se mogoče povrne čez 30 let,” se je Peter Polič javno odpovedal načrtom o gradnji marine ali javno-zasebnemu partnerstvu s piransko občino.
Zatrjuje, da je za njihove turistične načrte primerno, če država Jernejev kanal očisti in na Seči ostanejo samo naravna bogastva brez privezov, in tudi, če kanal in priveze v njem uredi občina Piran.
Maone s soljo
V čolnarni na Seči so izdelovali maone, s katerimi so solinarji prevažali sol. Maone so bile velike ladje in ker je bil Jernejev kanal nekoč globok, so maone zlahka odplule do ustja kanala.
Za Jernejev kanal še 3,5 milijona evrov
Javno-zasebno partnerstvo je ena od možnosti, kako bi piranska občina prišla do denarja za urejanje Jernejevega kanala. A najprej je na vrsti ureditev ribiškega pristanišča in uskladitev projektov za Jernejev kanal.
“Zavedati se je treba, da občina Piran trenutno nima dovolj denarja, s katerim bi lahko uredila Jernejev kanal. Po projektu, ki je bil narejen pred leti, bi stala ureditev kanala s priveznimi mesti in mostovžem približno 3,5 milijona evrov,” so nam pojasnili na občini.
Naložba v Divači
O naložbi v Divači, kjer raste ena največjih tovarn fotonapetostnih modulov v Evropski uniji, Peter Polič pojasnjuje, da ne glede na manjšo zamudo gradnja 5800 kvadratnih metrov velike stavbe gre h koncu.
