Hotele Bernardin čaka test pri bankah
Marko Jazbec, ki je sredi oktobra prevzel vodenje Hotelov Bernardin, bo kmalu začel pogajanja z bankami o reprogramu posojil. Prepričan je, da mu bo uspelo, bo pa na pogajanjih tako rekoč sam. Andrej Laznik, ki je bil član uprave, je namreč od včeraj šef Istrabenza.
> Vas moti, da je Andrej Laznik, ki je bil do tako rekoč včeraj član uprave Hotelov Bernardin, ušel h konkurenci?
“Za Hotele Bernardin to ne pomeni posebno velike spremembe. V dobrem mesecu, kar sva sodelovala, sva se dobro dopolnjevala; dokaj hitro sem se seznanil z razmerami v družbi. Mislim, da družbo lahko vodim tudi sam, sicer pa o tem odločajo nadzorniki in lastniki.”
> Koga čaka težja naloga - Laznika, ki menda mora izboljšati rezultate Istrabenza, ali vas, ki morate zadolženost družbe spraviti v normalnejše okvire?
“Mene čaka, vsaj kratkoročno, malce težje naloga; skupina Istrabenz je že dosegla razmeroma dober dogovor z bankami, mi pa se na to pripravljamo. Dolgoročno pa oboje čaka težka naloga - poslovno prestrukturiranje.”
> Kaj pa je največja razlika med Istrabenzovo turistično družbo in vami?
“To, da imajo reprogram že pod streho, pomeni tudi, da imajo tudi sredstva za investiranje, mi pa morajo šele priti do obojega.”
> Prej ste bili bančnik, zdaj ste hotelir s precej bančnimi skrbmi. Boste banke uspeli prepričati o podaljšku moratorija?
“Pred dnevi nam je v plačilo zapadlo za 22 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Moratorij si prizadevamo podaljšati še za nekaj mesecev, prepričan sem, da nam bo to uspelo. Že decembra pa se bomo z bankami resno začeli pogovarjati o dolgoročnem finančnem prestrukturiranju. Poglavitno vprašanje je, kako prestrukturirati naše kredite, da bomo v okviru nove obremenitve zmogli minimalni investicijski zagon. Podjetje se mora razdolžiti. In to znatno. Dolgovi so preprosto previsoki glede na dodano vrednost, ki jo ustvarja.”
> Ali bi kot bivši bančnik - nazadnje ste bili zaposleni v NLB - pristali na reprogram posojil Bernardinu?
“Hoteli Bernardin imajo v bilanci več kapitala kot dolgov, naš problem pa je denarni tok. Bankam skušamo dokazovati, da bomo dolgoročno s tekočim poslovanjem in dezinvestiranjem nepremičnin lahko primerno zmanjševali naš dolg. Tudi če bi bil v tem primeru na drugi strani pogajalske mize, torej bankir, bi se laže pogovarjal s Hoteli Bernardin kot pa s podjetji, ki nimajo konstantnega denarnega toka ali pa nimajo kapitala. S Hoteli Bernardin je drugače: hotelski posel je stabilen, resda pa ima sezonska nihanja.”
> Koliko obveznosti pa imate?
“Finančni dolgovi družbe znašajo približno 52 milijonov evrov, medtem ko je obveznosti do dobaviteljev za približno tri milijone.”
> Letošnji poslovni rezultati vam ne lajšajo pogajanj z bankami ...
“S prodajo nismo zadovoljni, pa ne samo zaradi obsega. Če izločimo vpliv Hotela Piran, ki smo ga lani prodali, so letošnji prihodki za štiri odstotke nižji kot v enakem obdobju lani. A bolj kot padec me skrbi spremenjena struktura prodaje. Glede na lanske številke smo bili manj uspešni pri prodaji na področju kongresnega turizma in individualnih gostih. Moj predhodnik je naredil kar nekaj premikov pri zmanjševanju stroškov, prav zdaj pa se ukvarjamo z racionalizacijo kadrov. Začeli smo v podpornih službah, kjer smo uporabili zlasti mehke načine zmanjševanja števila zaposlenih, nadaljevalo se bo tudi v operativi. Pa vendar … problem imamo s izpadom prihodkov, saj smo jih načrtovali več.”
> Bo torej tudi letos izguba?
“Tega še ne morem komentirati. Delamo vse, da bi leto končali pozitivno.”
> Je svetovalna hiša KPGM končala analizo donosnosti posameznih resortov?
“KPGM zdaj dela novelizacijo dolgoročnih projekcij poslovanja resortov. To potrebujemo za izdelavo strateškega poslovnega načrta in za pogajanja z bankami. Skušamo izdelati različne scenarije dezinvestiranja in predvideti, kako bi to vplivalo na prihodke in donosnost; skratka, kako bi za malenkost skrčena družba poslovala v prihodnje. To bo ključna podlaga za naše odločite o tem, kakšen reprogram bomo predlagali bankam in kako se bomo lotili dezinvestiranja. Ta poglobljena analiza bo odgovorila tudi na ključno vprašanje: v katere lokacije se nam najbolj splača investirati, da bodo prinašale največ dodane vrednosti.”
> Kateri resort bo torej prvi na vrsti za prodajo?
“Težko bi rekel, lahko pa povem, kateri ne bo: po prihodkih in donosnosti je daleč v ospredju resort Bernardin s tremi hotelskimi sklopi.”
> Pa je tudi ta resort pod hipoteko?
“Poglavitne enote so pod bančnimi hipotekami. Nekaj sklopov premoženja si vedno pustimo prostih, da lahko najamemo premostitveni kredit, s katerim prebodimo mrtvo sezono.”
> Boste najprej investirali v obnovo GH Bernardin, da mu ob novi kategorizaciji ne uide kakšna zvezdica?
“Naš glavni dragulj je prav ta hotel. V strateškem smislu si bom prizadeval, da se najkasneje v letu in pol lotimo obnove. Kategorizacijo petih zvezdic moramo nujno ohraniti, to bo ključno v našem strateškem poslovnem načrtu. Tudi bazenski kompleksi že kličejo po temeljiti prenovi.”
> A ene investicije se pravkar lotevate. A vas vsaj ogreje misel, da boste znižali stroške za energetiko, ker boste kompleks Bernardin že kmalu ogrevali in kasneje hladili z morjem?
“Malo pa že. Prihranek bo vsaj 30-odstoten, morda še več. Ključna zgodba stroškovne učinkovitosti podjetja je sistematična energetska sanacija. Hotelska podjetja so veliki porabniki energije in to je treba nujno zmanjšati. Tudi če nimaš denarja, lahko v hišo pripelješ nov investicije, če najdeš dolgoročnega partnerja. Temu se investicija povrne skozi čas, z energetskimi prihranki, tebi pa ostane trajna rešitev. Ogrevanje z morjem, s pomočjo toplotne črpalke, bomo še letos uredili za Bernardin in Salinero, potem pa pridejo na vrsto še drugi.
SONJA RIBOLICA
