Hrib nad Kortami je bil poseljen že pred 7000 leti
Gozdiček na Kaštelirju nad Kortami je te dni nenavadno živahen. Skupina od šestih do osmih arheologov Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem čisti in dokumentira del arheološkega najdišča, pri tem jim pomagajo strokovnjaki koprskega Pokrajinskega muzeja. Iščejo dokaze, da je bilo območje poseljeno že v prazgodovinskem obdobju.
KORTE > Osredotočili so se na približno 16 kvadratnih metrov veliko raziskovalno sondo. Pod kupom manjših kamnov so našli večje kamnite plošče in vmes koščke žgane gline. “Gre za dele amfor in drugega rimskega posodja,” pojasnjuje vodja izkopavanj Alenka Tomaž, tudi vodja Inštituta za dediščino Sredozemlja.
Skupaj z muzejsko kustodinjo - arheologinjo Mašo Sakara Sučević menita, da se pod grobljo, torej kupom kamnov, skrivajo antične ruševine iz zgodnjega, rimskega obdobja (od 1. stoletja pred našim štetjem do 1. stoletja našega štetja). Pod njimi pa pričakujeta še starejše najdbe, ki naj bi segale celo v obdobje 5000 let pred našim štetjem - vse do mlajše kamene dobe oziroma poznega neolitika. Po tej logiki naj bi bilo območje poseljeno tudi v bakreni, bronasti in železni dobi.
V prid takšnemu razmišljanju govorijo številni koščki keramičnega posodja in bronast psiček, najden leta 2010 nekaj metrov stran. Mogočnost nekdanje bronastodobne in železnodobne naselbine pa potrjujejo ostanki prazgodovinskega obzidja. Obzidan in utrjen je bil celoten hrib.
Zakaj je rimsko naselje obstajalo samo do 1. stoletja našega štetja? “V času rimskega cesarja Vespazijana (vladal je od leta 69 do 79) so na veliko gradili in obnavljali ceste. Naselja so z višje ležečih območij preselili na nižje ležeča. Kaštelirjem, obzidanim višinskim naselbinam, so bili dnevi šteti,” odgovarja Sakara Sučevićeva. Tomaževa pa opozarja na pomen Kaštelirja nad Kortami, ki je sicer bolj slabo raziskan in zato tudi manj poznan: “Na celotnem območju pod Kraškim robom so samo tri najdišča iz mlajše kamene dobe: Srmin, Grintovec in Kaštelir.”
Tokratno izkopavanje je finančno podprla izolska občina. Tudi o nadaljnjem arheološkem preučevanju Kaštelirja se dogovarjajo z njo. Za prihodnje leto načrtujejo snemanje območja iz zraka (lidarsko snemanje). Ko bodo preučili posnetke, bodo dobili tlorisne in geodetske podatke oziroma “natančen vpogled v zasnovo celotne naselbine”. Kaštelir je zdaj zaščiteno območje. Gradnja na njem ni možna.
MIRJANA CERIN
