Inflacija strank v Istri
Čeprav je za marsikoga že sedem političnih strank v slovenskem parlamentu preveč, nekateri razmišljajo o ustanavljanju novih. A hkrati se stare, neuspešne stranke, le redko ukinejo. Tako ima v slovenski Istri trenutno svoj sedež kar 12 strank.
KOPER > Ukinitev strank je postala aktualna letos, ko je nekaj uveljavljenih političnih strank zaporedoma doseglo slabe volilne rezultate (Državljanska lista, Zares, Verjamem ...). A se je na koncu med članstvom vedno našla peščica, ki je bila pripravljena nadaljevati z delom.
Doslej so jih izbrisali 24
V Sloveniji je trenutno registriranih 91 političnih strank. Njihovo ustanavljanje in delovanje je svobodno, ugoditi morajo le zakonskim predpisom in določenim administrativnim merilom, opredeljenim v zakonu o političnih strankah. Država financira le tiste, ki so na volitvah zbrale več kot odstotek glasov, z vsemi ostalimi pa nima nikakršnih stroškov.
Koprski župan Boris Popovič je pooblaščeni predstavnik kar treh registriranih strank, kar je edinstven primer v Sloveniji.
Za ustanovitev politične stranke je potrebno zbrati 200 overjenih podpisov in na ministrstvo za notranje zadeve predložiti zahtevano administracijo (statut, zapisnik ustanovnega zbora ...). Tako, kot se stranke rojevajo, lahko tudi umirajo. V 20-letni zgodovini registra političnih strank, ki ga vodi ministrstvo za notranje zadeve, so iz njega izbrisali 24 strank. Razlogi za ukinitev so trije: združitev z drugimi strankami, izbris po uradni dolžnosti zaradi nesodelovanja na volitvah in izbris na zahtevo stranke.
“Ministrstvo po uradni dolžnosti začne postopek za izbris stranke iz registra, če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, v organe lokalnih skupnosti ali v evropski parlament,” je pojasnila Alenka Klepac iz ministrstva za notranje zadeve. Če se želi stranka sama ukiniti, urad preveri, ali je stranka s proračunskimi sredstvi ravnala v skladu z zakonom, nima pa pristojnosti, da bi preverjal, ali ima poravnane vse finančne obveznosti, torej da je brez dolgov.
Sicer pa je v registru evidentirana tudi kopica lokalnih strančic, registriranih zgolj zaradi sodelovanja na občinskih volitvah. Druge že z imenom opozarjajo na visokodoneče cilje: Gibanje za Slovenijo, Lista za pravičnost in razvoj, Zveza za prihodnost, Združeno slovensko ljudstvo, tretje so ideološke ali socialno omejene: Socialna liberalna stranka, Brezposelni in ogroženi Slovenije, Stranka za delovna mesta, Krščanski socialisti, registriranih je tudi pet zelenih oziroma ekoloških strank.
Stranka Avion, ki je leta 2011 podpirala SDS, sploh ni bila vpisana v register političnih strank.
Koper s “presežkom” strank
Zanimiva je tudi ugotovitev, da ima v Kopru (za Ljubljano in Mariborom) sedež največje število političnih strank; kar šest. Združene istrske občine “premorejo” celo več strank kot štajerska metropola (12:11), saj jih imata tako Izola (Izola je naša, Mladi za Izolo, Istra-Istria) kot Piran po tri (Piran je naš, Združena Istra, Neodvisen.si). V vseh ostalih primorskih mestih imajo sedež zgolj še tri stranke: Zveza za Primorsko (Danijel Božič) v Novi Gorici, Narodna stranka dela (Marjan Poljšak) v Ajdovščini in Neodvisna lista Zarja (Vida Mesar) v Sežani.
To stanje najbrž ni pokazatelj demokratičnega razvoja ali velikih demokratičnih teženj v istrskih občinah, ampak predvsem ustanavljanja strank za dnevnopolitične potrebe. Koprski župan Boris Popovič je tako naveden kot pooblaščeni predstavnik kar treh strank, na vprašanje, če razmišlja o ukinitvi ali združitvi katere od njih, pa nam je odgovoril: “Razmišljamo, delamo strategijo za naprej. Pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, ali predčasnimi ali rednimi, boste zvedeli vse.”
Pri tem je ministrstvo njegovo Slovenija je naša leta 2012 izbrisalo iz registra zaradi nesodelovanja na volitvah, stranka Avion, s katero je podprl SDS na parlamentarnih volitvah leta 2011, pa nikoli ni bila vpisana v register in očitno sploh ni bila stranka. Register razkriva, da je bila stranka Ankaran je naš ustanovljena že leta 2007, več kot dve leti preden so v Ankaranu izglasovali odcepitev.
Zakon sicer ne omejuje posameznika, da ne bi bil član ali celo predsednik dveh, treh, štirih strank, to zahtevo po navadi uveljavljajo statuti “resnih” političnih strank.
DENIS SABADIN