Inšpektor ugovarjal pogojni kazni
Za Pavla Galjaniča, gradbenega inšpektorja, ki si je zaradi domnevnega neukrepanja ob črni gradnji Vitoslava Türka v Parecagu prislužil kazensko ovadbo, bodo na novogoriškem okrajnem sodišču razpisali klasično sojenje. Njegov odvetnik je vložil ugovor na kaznovalni nalog, s katerim mu je sodišče prisodilo pogojno zaporno kazen - štiri mesece zapora z dveletno preizkusno dobo. Galjanič vztraja, da je pri svojem delu upošteval strokovna merila. Prepričan je, da je stranska oziroma kolateralna škoda v zgodbi s političnim ozadjem.
NOVA GORICA, KOPER > Na novogoriškem okrajnem sodišču, ki je od koprskega okrajnega sodišča spomladi prevzelo več sodnih spisov, so pojasnili, da so pred kratkim za Pavla Galjaniča, gradbenega inšpektorja iz Kopra, izdali kaznovalni nalog, na katerega pa je sredi tedna vložil ugovor.
Sodišče izdalo kaznovalni nalog
To pomeni, da bo sodišče razpisalo klasično sojenje, na katerem bo Galjanič poskušal dokazati svojo nedolžnost.
Novogoriško državno tožilstvo je že pred sodnimi počitnicami novogoriškemu okrajnemu sodišču predlagalo, da za Galjaniča brez sodnega postopka izda kaznovalni nalog. Sodnik, ki je dobil ta sodni spis, je sledil tožilstvu in nalog tudi izdal. Po naših informacijah je tožilstvo za Galjaniča predlagalo štiri mesece zapora, v katerega pa mu ne bi bilo treba, če v dveh letih preizkusne dobe ne bi storil novega kaznivega dejanja.
Takšno kazen mu je nato izreklo tudi sodišče. Ker je Galjaničev zagovornik po sodnih počitnicah vložil ugovor na kaznovalni nalog, ga je - tako kot to določa zakon o kazenskem postopku - sodišče razveljavilo. Datuma glavne obravnave še niso razpisali, to naj bi storili v kratkem.
Koprski kriminalisti so Pavla Galjaniča zaradi zlorabe uradnega položaja ovadili pred dvema letoma. Ugotovili so, da je bil o črni gradnji Türkovih na Parecagu obveščen že leta 2007, šele leta 2010 pa si je gradnjo ogledali in jo evidentiral. Odločbo o rušenju je izdal sredi leta 2013. Takrat je tudi odstopil z mesta vodje območne enote gradbene inšpekcije. Za PN je takrat pojasnil, da ni odstopil zaradi primera Türk, temveč zaradi preobremenjenosti. Očitke, da je imel pri gradnji Türkovih drugačna merila kot pri drugi črnih gradnjah, je že takrat zavrnil.
“To je političen postopek”
Na sveže novice z novogoriškega okrajnega sodišča pa je povedal, da je sicer razmišljal o tem, da bi celo priznal krivdo in s tem dokončno zaključil to zgodbo, a se je po posvetu v uradu glavne inšpektorice strinjal, da nima česa priznati. “To je političen postopek SD proti SDS, v katerem sem le stranska škoda,” je povedal. Prepričan je, da je ravnal v skladu s strokovnimi merili, ki so takrat veljala. Že ob ovadbi je pojasnil, da so do leta 2012 vse domnevne črne gradnje obravnavali ne glede na velikost. Na inšpektoratu ima še kup zadev celo iz leta 1993. Leta 2000 so imeli na koprski enoti 2000 prijav.
Vila Türkovih na Parecagu pa kljub odločbi o rušitvi še kar stoji. Z različnimi pritožbami, vlogami in revizijami so uspeli odložiti prihod gradbenih strojev. Nazadnje so Türkovi sprožili upravni spor. Na upravni enoti v Piranu so jim namreč zavrnili tudi vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja in postopek zaključili.
Ministrstvo za okolje je nato njihovo odločitev potrdilo, Türkovim so odgovorili, da upravna enota ne more izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja, ker takšni objekti, kot so jih mimo občinskih prostorskih načrtov zgradili Türkovi, na tistem območju niso dovoljeni.
SIJAN PRETNAR