Invalidom jemljejo prostor
Invalidi oziroma njihovi spremljevalci po Kopru vse teže dobijo prosto parkirno mesto, čeprav je mest za invalide načeloma dovolj. Težava je v tem, da jih zasedajo tisti, ki niso gibalno prav nič ovirani. Najpogosteje se to dogaja pred Planetom Tuš ali pred obema Supernovama, pa tudi pred Mercatorjevim hipermarketom in za koprsko tržnico.
KOPER > Da invalidi zlasti poleti težko dobijo prosto mesto v hladni garaži Planeta Tuš, ker na njihovih mestih parkirajo drugi vozniki, da ne bi avta pustili na vročem zunanjem parkirišču, potrjujeta tako Ana Jurčič, mama gibalno oviranega otroka, kot spremljevalka invalida, ki se z imenom in priimkom ne želi izpostavljati.
Kaj invalidu pomeni zaparkirano mesto?
27-letna Natalie Finkšt, ki kljub invalidnosti vozi avto, pa večkrat naleti na zaparkirane bokse na parkirišču Supernove 1. Tudi tam jih zasedajo vozila, ki nimajo kartončka z narisanim možičkom na invalidskem vozičku. To ji v trenutku oteži že tako krhko samostojnost. “Ko so mesta za invalide zasedena, moram parkirati na običajnem mestu, ki je ne samo bolj oddaljeno od trgovin, ampak je tudi zame preozko. Ljudje se ne zavedajo, da so boksi za invalide namenoma širši oziroma imajo dodaten, manevrski prostor. Dogaja se tudi, da nekateri parkirajo avte na tem manevrskem prostoru.”
Koliko mest je treba predvideti za invalide? Po zakonu o graditvi objektov mora biti zagotovljen dostop do vsakega objekta tudi za gibalno ovirane osebe, po pravilniku o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa pa je treba za invalide predvideti najmanj pet odstotkov parkirnih mest - na parkiriščih in v garažnih objektih z najmanj 50 mesti. V Mercatorju pravijo, da invalidom zagotavljajo desetino parkirnih mest.
>Podobno opaža Ana Jurčič: “Na dodatnih, stranskih črtah, parkirajo vozniki skuterjev, čeprav te črte invalidom služijo kot manevrski prostor pri parkiranju ali uporabi klančin.“ Natalie Finkšt iz prve roke pojasnjuje, zakaj potrebuje več prostora od drugih: “Če grem iz avta do trgovine peš, moram na široko odpreti vrata. Če pa grem z vozičkom, me mora nekdo posesti nanj.”
Prav vse naše sogovornice pogosto slišijo izgovor voznikov, ki niso invalidi, da so na njim namenjenem mestu parkirali samo za pet minut ali pa da je v neposredni bližini še nekaj prostih mest. Ana Jurčič utemeljuje, zakaj si invalidi s tem izgovorom ne morejo veliko pomagati. “Šofer-paraplegik ne more stopiti iz avta in vprašati voznika, ki je parkiral na boksu za invalide, ali bo res odšel čez pet minut. Poiskati mora drugo, prosto mesto.”
Redarji le za red na javnih površinah
In kaj na to pravijo v trgovskih središčih? “Načeloma ne opažamo, da bi bila pred Mercatorjevimi trgovinami polno zasedena mesta, predvidena za invalide. Se pa zgodi, da se kdo od upravičenih pritoži, da ne najde prostega mesta. V takih primerih lahko tudi po ozvočenju kupce pozovemo, naj vozila umaknejo,” odgovarjajo v Mercatorjevi službi za korporativno komuniciranje. Po njihovih besedah ne gre vselej za objestnost voznikov. “Na mestih za invalide parkirajo tudi starejši ljudje ali tisti, ki težko hodijo. Ko je parkirišče precej zasedeno, skušajo parkirati čim bližje vhodu.”
Kdo bi torej lahko učinkovito izvajal nadzor nad parkiranjem pred trgovskimi središči? Mnogi menijo, da bi to bili le policisti, ker bi prekrškarje lahko tudi kaznovali.
V družbi pravijo, da nimajo pristojnosti za poseganje v mirujoči promet in da ne morejo izvajati nadzora nad parkiranjem. “To je v pristojnosti občinske redarske službe - tako kot ves mirujoči promet v mestu. Zgodilo se je že, da so se nam pritožili starejši ali kdo, ki je bil poškodovan, da so jih oglobili zaradi napačnega parkiranja pred trgovino.”
Toda koprski redarji so jasni. “Občinsko redarstvo je pristojno za izvajanje nadzora nad prometnimi kršitvami tudi nad parkiranjem na mestih, namenjenih invalidom, a le na javnih površinah, kamor trgovska središča ne sodijo,” navaja Valter Andrejašič, operativni vodja prometa pri občinskem redarstvu koprske občine. Nadzor lahko po zakonu o pravilih cestnega prometa izvajajo tudi policisti. “Če kdo neupravičeno zasede mesto, namenjeno invalidom, znaša globa 80 evrov, v preteklosti je znašala še 40 evrov več.”
“Dokler ne potrebuješ invalidskega vozička, se ne zavedaš, da je nekomu lahko že robnik, visok zgolj dva centimetra, nepremostljiva ovira. Kdor parkira na mesta za invalide, krši njihove osnovne človekove pravice. Tam se ne parkira! Za parkiranje invalidov velja podobna logika kot za parkiranje voznikov avtobusov, taksijev in občinskih protokolarnih vozil ter za interventni dostop,” je jasna Ana Jurčič.
Redarji opažajo, da so včasih zaparkirana tudi mesta za invalide za koprsko tržnico. “Ko dobimo klic invalida, da je neko mesto neupravičeno zasedeno, se hitro odzovemo,” zagotavlja Andrejašič. Podatke o nepravilnostih v prometu sprejemajo na brezplačni telefonski številki 080/44-49. Dodaja pa, da v primeru parkiranja izdajo za 50 odstotkov več opozoril kot glob. Za opozorilo se odločijo, ko je nepravilnost mogoče nemudoma odpraviti in je, na primer, voznik, ki je parkiral na mestu za invalide, v avtu.
Občasen nadzor vzdrževalcev in varnostnikov
Pred Supernovo 1 in 2 izvajajo občasni nadzor vzdrževalci nakupovalnega središča ali varnostniki. “Ko voznike opozorijo na napačno parkiranje, ti ponavadi parkirajo drugam. Izgovorijo pa se, da so le na hitro skočili do ene od trgovin,” pojasnjuje upravnik Supernove 1 in 2 Boštjan Hrabar.
Pojasnila so nam obljubili tudi v Planetu Tuš, a jih včeraj do zaključka redakcije nismo dobili.
MIRJANA CERIN