Iščejo vsaj 600 študentskih postelj
Od podpisa pisma o nameri za gradnjo študentskega kampusa Sonce v Kopru mineva sedem let, a kampusa še ni. Niti denarja zanj. Stoji tudi gradnja kampusa Livade v Izoli. Medtem le pet odstotkov študentov Univerze na Primorskem (UP) biva v študentskih domovih, večina pa jih plačuje drage najemnine pri zasebnikih.
KOPER> Ocenjena vrednost kampusov Sonce in Livade skupaj z zemljišči je 170 milijonov evrov. “Zadeli so nas časi s finančnimi okviri, znotraj katerih ne kampus Livade ne kampus Sonce nista več izvedljiva. Že z dograjevanjem prvega stolpiča v Livadah imamo probleme,” je na nedavni okrogli mizi o bivanjski problematiki študentov povedal rektor UP Dragan Marušič.
Glede na to, da denarja za gradnjo kampusov UP ne bo dobila, se rektor Dragan Marušič zanaša na “plan B”, to je ureditev več manjših stavb, v katere bi bilo mogoče namestiti študente. Pri tem se zdi še najbliže ureditev stavbe 3 za Dijaškim domom v Kopru, kjer bi zagotovili 50 študentskih ležišč. Kot je že pred časom povedal ravnatelj Dijaškega doma Edelman Jurinčič, na ministrstvu pripravljajo projektno dokumentacijo za prenovo, ki naj bi bila končana leta 2015. Druga stavba, ki jo se zdi Marušiču primerna za to, da bi jo preuredili v študentska bivališča, pa je na Vojkovem nabrežju (na vogalu nasproti banke, pri trafiki). A dlje od zamisli za hišo, katere lastnik je Grafist, v tem trenutku še niso šli.
Kot pravi, bodo prvi stolpič v Izoli vendarle dokončali s pomočjo premostitvenega kredita, ki ga ima univerza še iz časov, ko je bila rektorica Lucija Čok. A porabijo ga lahko le za ureditev prostorov za študijsko dejavnost, ne pa tudi za zagotovitev študentskih bivališč, ki jih krepko primanjkuje.
Le pet odstotkov v študentskem domu
V letošnjem študijskem letu je na voljo 1185 ležišč: v študentskih domovih biva 223 študentov, v dijaških domovih jih ima posteljo 290, v zasebnih študentskih domovih 32, 640 študentov pa ima subvencionirano najemnino za bivanje pri zasebnikih. “Le pet odstotkov študentov UP dobi prostor v študentskih domovih, slovensko povprečje je 16,8 odstotka,” pravi predsednik Študentske organizacije UP Marko Pavlič. In opozarja, da bo razmerje še slabše, če se bodo odprli napovedani novi študijski programi.
“Sposobni smo zagotoviti približno 1200 namestitev, v zadnjih letih pa dobimo povprečno 600 prošenj več,” pravi direktorica študentskih domov UP Astrid Prašnikar. Pri tem dodaja, da se veliko študentov (od 300 do 400) niti ne prijavi na razpis za subvencije v domovih in pri zasebnikih, ker menijo, da ne bodo izpolnjevali pogojev.
30 let stara ležišča
Za zagotovitev študentskih postelj se je rektor Marušič pogovarjal tudi z dvema zasebnikoma. Oba bi naložbo izpeljala, če bi jima UP zagotovila določeno število študentov, ki bi pri njima bivali za približno 160 evrov na mesec. A te zaveze rektor ni mogel dati, saj se ne more odločati v imenu študentov.
Večina študentov UP se mora torej soočati z visokimi najemninami pri zasebnih ponudnikih sob, a razmere niso rožnate niti za tiste, ki se jim uspe prebiti v dom. “Razmere v nekaterih domovih so porazne, ležišča so stara po 20 ali 30 let, oprema je obupna. Saj nočemo luksuza, vsaj minimalen standard,” je opozoril predstavnik sveta stanovalcev študentskih domov UP Aljaž Ortar. Glede na to, da se morajo študenti poleti izseliti iz domov, ker jih oddajajo turistom, bi z izkupičkom lahko vsaj kupili nove vzmetnice, meni. Predlaga še, da bi denar, namenjen subvencijam za bivanje pri zasebnikih v Ljubljani in Mariboru ministrstvo preusmerilo v Koper; v drugih dveh univerzitetnih središčih naj bi namreč postelje v študentskih domovih celo ostajale prazne. HELENA RACE