Istra kmalu brez predelave gradbenega materiala?
Če sodišče ne bo sprejelo ugovora podjetja Finali trading in bo torej podprlo nov predlog za izvršbo, pod katerega se je podpisala Mestna občina Koper, bo Istra dokončno ostala brez lokacije, kjer je možno odlagati in predelovati gradbene odpadke.
KOPER> Kje bi to lahko počeli v prihodnje in kam naj torej gradbinci vozijo odvečni material, ostaja neznanka.
Družba Finali je morala svoje stroje na Srminu ustaviti že sredi oktobra. Takrat je koprska občina, s katero je podjetje že leta v sporu, prek sodnega izvršitelja dala zakoličiti več kot polovico zemljišča.
Podjetju, kjer kot edini v slovenski Istri z ustreznim dovoljenjem sprejemajo in predelujejo gradbene odpadke, je tako onemogočila dejavnost. Kasneje so na več kot pol manjši površini začasno poskušali omiliti stisko gradbincev, obrtnikov in posameznikov, ki niso imeli kam z odpadnim gradbenim materialom.
V Finaliju sprejmejo v povprečju po 30 do 50 kubikov materiala na dan. To pomeni, da je zaradi začasnega zaprtja sredi oktobra več sto kubičnih metrov ruševin najverjetneje ostalo na gradbiščih ali pa pristalo na črnih odlagališčih v naravi.
V koprski občini so odločeni doseči umik Finalija s tistega območja, zato so konec oktobra okrajnemu sodišču v Kopru podali nov predlog za izvršbo za izpraznitev in izročitev tudi druge parcele, ki je ob prvi izvršbi ostala nedotaknjena. 6. novembra je sodišče izdalo sklep, s katerim je dovolilo izvršbo. V podjetju Finali so se pravočasno pritožili, sodišče pa o postopku še ni odločilo.
Prvi mož Finalija Emil Grižon je razočaran in kot pravi “sit vsega”. Posameznikom, ki so doslej material vozili k njemu, ponovno svetuje, naj gradbene odpadke odložijo kar pred sedežem koprske občine. “Ne vem, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Že zdaj je Srmin zabasan z različnim materialom, ki ga nevestneži puščajo vsepovsod,” opozarja.
Upa, da bo sodišče razumelo njihove argumente. V podjetju se med drugim sklicujejo na nedavno odločbo ustavnega sodišča, ki je prepovedalo razpolaganje s skoraj 500 parcelami, ki sodijo pod okrilje KS Ankaran. “Tudi naše zemljišče je na tem seznamu, zato se nadejamo, da sodišče pri odločanju ne bo imelo dvojnih meril in bo upoštevalo to okoliščino,” se nadeja Grižon. NATAŠA HLAJ