Mirjana Cerin

Istra poleti še vedno na suhem

12. 02. 2011, 16:02 , posodobljeno:

V sredo je devet primorskih županov oziroma podžupanov podpisalo pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Čeprav bi rešitev istrskim občinam zagotovila dodatnih 300 litrov vode na sekundo, prvi mož koprskega Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar opozarja, da s tem ne bodo zadostili potrebam po pitni vodi v poletnih mesecih, saj tedaj potrebujejo dodatnih 400 litrov vode na sekundo.

Prizor s podpisa pogodbe: v ospredju se okoljski minister Roko Žarnić (levo) rokuje s piranskim podžupanom Gašparjem Gašparjem Mišičem, koordinatorjem med ministrstvom ter župani, v ozadju pa sežanski župan Davorin Terčon (levo) z Zdravkom Hočevarjem, direktorjem Rižanskega vodovoda. Ob njijma je koprski župan Boris Popovič. Zdravko Primožič/Fpa

KOPER> Možnih rešitev je devet, tisto, h kateri se nagiba devet primorskih županov, pa Zdravko Hočevar pojasnjuje: “Dodatnih 200 litrov na sekundo bi dobili s Krasa in 100 z ilirskobistriškega območja. Oboje bi pridobili z obnovo oziroma posodobitvijo vodovodnega sistema kraškega in delno tudi ilirskobistriškega vodovoda. Zgraditi bi morali tranzitna vodovoda Klariči-Rodik in Bistrica (vodni vir)-Rodik, kar naj bi stalo do 20 milijonov evrov in bi predstavljalo strošek občin. Obenem bi položili manjkajoče primarne in sekundarne kraške cevovode za (največ) 30 milijonov.”

Še naprej odvisni od Hrvatov

Ker pa vse te dodatne količine vode še vedno ne bodo zadostile vsem potrebam, direktor Rižanskega vodovoda naznanja, da bodo vodo še naprej prisiljeni uvažati iz Gradol, iz sosednjega hrvaškega Istrskega vodovoda torej. Rešitev, h kateri se nagiba devet primorskih županov (iz Hrpelj-Kozine, Sežane, Mirna-Kostanjevice, Ilirske Bistrice, Komna, Divače, Mestne občine Koper, Izole in Pirana), po Hočevarjevem mnenju ni ne idealna ne dolgoročna, a jo - upoštevaje časovne okvirje za črpanje evropskega kohezijskega denarja - vseeno ocenjuje kot edino vzdržno. Kar 70 do 80 odstotkov naložbe, ovrednotene na približno 50 milijonov evrov, bi namreč krili z evropskim in delno tudi državnim denarjem. Preostalo bi zagotovile lokalne skupnosti.

MIRJANA CERIN

Več o drugih možnostih, predvsem o Padežu, preberite v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.

Fotografija je resda arhivska, razkriva pa zdajšnje razmere na območju predvidenega vodnega zajetja Padež. Še malo, pa bo od čakanja pobralo tudi opozorilno tablo.Jana Krebelj