Istra sicer ni Apulija, a naši oljkarji lahko vseeno mirno spijo?
“Slovenski oljkarji lahko vendarle mirno spijo. Verjetnost, da bi v slovenski Istri izbruhnila epidemija zloglasne bakterije Xylella fastidiosa in opustošila oljčnike kot v Apuliji, je izjemno majhna. Seveda pa je treba ohraniti stalni nadzor,” je oljkarje v Marezigah včeraj miril Donato Boscia z inštituta za trajnostno varstvo rastlin v Bariju.
MAREZIGE > “Klimatske razmere v Sloveniji so vendarle manj primerne za širjenje te okužbe kot v Apuliji, kjer so naravnost idealne,” pravi Donato Boscia. Poleg tega obstaja več vrst bakterije Xylella, in tista, ki napada južnoitalijansko Apulijo, je najbolj uničujoča. Bakterijski ožig se je, denimo, že pojavil tudi v Toskani, na Azurni obali in na Korziki, a ni imel tako katastrofalnih posledic za oljčna drevesa kot v Apuliji. “Pozornost in nadzor, predvsem pa brez panike, tudi če se morda pojavi okužena rastlina,” svetuje Boscia.
Tveganje za vnos te neozdravljive rastlinske bolezni v Slovenijo vendarle obstaja, zato je upravičena visoka raven nadzora, kot ga predpisuje EU, da se zgodaj odkrije morebitno okužbo na oljkah ali drugih gostiteljskih rastlinah, ki jih napada bakterijski ožig.
Donato BosciaInštitut za trajnostno varstvo rastlin v Bariju
“Potrebna sta pozornost in nadzor, predvsem pa brez panike, tudi če se morda pojavi okužena rastlina”.
Na Primorskem letos vzeli že več kot 200 vzorcev
“Prav na Primorskem raste največ gostiteljskih rastlin in seveda oljk, tako da bi ob izbruhu bolezni prav tu imeli največ težav,” pravi Matjaž Jančar, svetovalec za varstvo rastlin pri KGZ Nova Gorica. Letos so na terenu vzeli že več kot 200 vzorcev. “Kontroliramo vse posajene gostiteljske rastline, vse sumljive vzorce pošljemo na Nacionalni inštitut za biologijo in vsi dosedanji so bili negativni,” potrjuje.
Če bi analiza potrdila prisotnost bakterije na oljki ali drugi rastlini gostiteljici, kamor sodijo, denimo, češnje, mandljevci, agrumi, vinska trta, oleandri, brnistra, sivka, rožmarin ..., bi sledili strogi ukrepi. “Nemudoma je treba odstraniti in uničiti okužene rastline. Poleg tega bi morali odvzeti vzorce rastlin v okolici, da bi ugotovili, ali se je okužba še razširila. Ne glede na to, ali se pri tem odkrije dodatna okužba ali ne, pa za zdaj v EU velja, da je treba posekati vse gostiteljske rastline - in teh je okoli 80 - v krogu 100 metrov okrog okužene rastline,” o strogih evropskih predpisih za preprečevanje širjenja okužbe razlaga Erika Orešek iz uprave za varno hrano. Na petkilometrskem območju okoli okužbe pa bi veljali preventivni ukrepi ter analiza vzorcev.
1,2milijarde evrov znaša škoda zaradi okužbo s Xylello v Apuliji v zadnjih šestih letih
Na upravi za varno hrano ob tem opozarjajo turiste, da z dopusta na območjih, na katerih so odkrili okužbo, nikakor ne prinašajo nobenih gostiteljskih rastlin, saj s tem lahko prinesejo tudi okužbo.
V Apuliji ocene, da je škode že za 1,2 milijardi evrov
V Apuliji so šestih letih od izbruha bakterijskega ožiga razmere zelo resne: 40 odstotkov regije je okužene ali pa sodi v varnostni pas. “Krajina okoli Lecceja, Brindisija, tudi Taranta je ponekod povsem neprepoznavna,” pravi Donato Boscia. Priznava, so bili v Italiji nepripravljeni na takšno katastrofo in so potrebovali dolgo časa, da so ukrepali. Šele zdaj je italijanska država zagotovila 300 milijonov evrov za pomoč.
V Apuliji po ocenah raste približno 60 milijonov oljčnih dreves, med njimi celo tisočletni primerki. “Lahko razumemo začetni odpor med ljudmi pri uvajanju drastičnih ukrepov, kot je sekanje dreves,” pravi Boscia. A v resnici število oljk, ki so jih v varnostnem pasu posekali v okviru programa preprečevanja širjenja Xylelle, ne presega 6000. “Katastrofo je povzročila bolezen, ne pa sekanje dreves. Na okuženem območju je okoli 25 milijonov dreves in veliko od teh dreves je brez pridelka,” poudarja.
Po ocenah kmetijskih združenj je zaradi te okužbe v šestih letih nastalo že 1,2 milijarde evrov škode. Ne le oljkarji, ogromno škodo imajo tudi vrtnarije in rastlinjaki, ki ne smejo prodajati več kot 100 vrst rastlin. “Poleg tega je težko razložiti prebivalcem na okuženem območju, da na vrtu ne smejo imeti niti grmička rožmarina ali lovorja, ne smejo posaditi mandljevca ali češnje ...” razmere opisuje Boscia.
Pri oljkah pa je zanimivo tudi to, da okužba tudi v Apuliji ni enako uničujoča za vse sorte. Leccina, denimo, kljub okužbi skoraj ne prizadene.
