Istrabenzu zasvetila rdeča lučka
Koprski Istrabenz, ki vstopa v četrto leto prisilne poravnave, se je znašel v zagati. Zabredel je v insolventnost, njegovih dolgov je več kot premoženja. Če dogovora z bankami upnicami ne bo, mu grozi stečaj.
KOPER> Uprava Istrabenza se z bankami upnicami pogaja o refinanciranju dolga. O podrobnostih in o predlogih, ki so na pogajalski mizi, v Istrabenzu molčijo, v poročilu, ki so ga objavili na spletnem portalu Ajpes, pa priznavajo, da jih že tretje leto zapored “tepejo” neugodne gospodarske razmere, ki so precej slabše od tistih, ki jih je predvideval načrt finančnega prestrukturiranja iz leta 2009. To se kaže v zmanjševanju vrednosti Istrabenzovega premoženja, zlasti delnic, ki kotirajo na borzi, in naložb v odvisne družbe.
Slabitve jih tiščijo navzdol
Istrabenz bi moral v zadnjem letu prisilne poravnave plačati 47 odstotkov vseh dolgov.
Istrabenz je imel lani za 126 milijonov evrov sredstev in za 191 milijonov evrov obveznosti, njegov kapital je bil tako negativen. Hkrati je lani ustvaril 58 milijonov evrov izgube, večinoma zaradi slabitev naložb v odvisne družbe. V družini Istrabenz so zdaj ostale še tri hčerinske družbe - Istrabenz Turizem (ki je prav tako visoko zadolžen, predvsem na račun obnove hotela Kempinski Palace), Istrabenz plini in Actual IT.
Brez dogovora z bankami - v stečaj
“V Istrabenzu so zaznali insolventnost in izgubo na kapitalu. Zasvetila jim je rdeča lučka, zdaj morajo ukrepati,“ pravi Samo Hladnik, poznavalec insolvenčnih postopkov. V Istrabenzu imajo mesec dni časa za posnetek razmer, v katerih so se znašli, in za iskanje rešitev, v naslednjih dveh mesecih pa morajo rešitve izpeljati.
Če z bankami tako ne bodo našli dogovora glede refinanciranja dolgov, jih po v četrtem letu od uvedbe prisilke, čaka stečaj. “To bi res bil edinstven primer, saj bi podjetje klonilo v zadnji četrtini postopka,” pravi Hladnik.
Hladnik: kriza, predvsem pa depresija
Po njegovi oceni družbe, ki so zadolžene, zdaj tepeta dve nadlogi. Tržne vrednosti naložb so upadle, kupcev pa ni od nikoder, niti za bagatelno ceno. “Ni samo kriza, je predvsem depresija. Tudi tisti, ki imajo denar, se razmerah, v katerih smo se znašli, ne spuščajo v posle, tudi če je cena nizka. Hkrati pa obrestne mere za posojila naraščajo. Podjetja so se tako znašla med kladivom in nakovalom,” ugotavlja Hladnik.
Banke upnice bodo zdaj ocenile, ali se jim splača Istrabenz poslati v stečaj ali pristati na financiranje dolga, ki bi Istrabenzu omogočilo preživetje, bankam pa dolgoročno morda večji izkupiček.
Prav nedavno je Petrol Istrabenzu plačal še preostanek kupnine za družbo Instalacija. Ves preostanek, 26 milijonov, so plačali naenkrat, čeprav so bili sprva dogovorjeni za plačilo v dveh obrokih.
SONJA RIBOLICA