Istrske občine ustanavljajo skupno medobčinsko upravo

Istra
, posodobljeno:

Piran bo prvi odločal o ustanovitvi skupne medobčinske uprave, do konca meseca pa mu bodo sledile še ostale istrske občine. Če bodo svetniki takšen odlok potrdili, bo skupna občinska uprava opravljala sedem nalog, najbolj pa je izpostavljeno skupno redarstvo. Država, ki projekt spodbuja, bo pomagala s sofinanciranjem ter pokrila 55 odstotkov stroškov plač.

V medobčinski upravi bo največ občinskih redarjev in inšpektorjev 
(skupno 61).
V medobčinski upravi bo največ občinskih redarjev in inšpektorjev (skupno 61).Tomaž Primožič/FPA

ISTRA > Medobčinska uprava v slovenskem prostoru ni nobena novost. Leta 2019 sta bili, denimo, 202 občini povezani v 51 občinskih uprav, v Istri pa sta se doslej v skupno redarsko službo povezala le Piran in Ankaran ter prejemala državno subvencijo. A ker je država spremenila pravila, poslej sofinancira le povezovanje treh ali več občin. Ankaran in Piran še vedno sodelujeta, le država ne pomaga več.

Sedež v Kopru

Akt, ki ga bodo sprejemali občinski svetniki, se imenuje Odlok o vzpostavitvi skupne občinske uprave Medobčinska uprava Istre - Amministrazione intercomunale dell'Istria. Če bo odlok sprejet, se bodo občine povezale na področjih občinske inšpekcije in redarstva, notranje revizije, zaščite in reševanja, urejanja prostora s poudarkom na morju in urbanizma.

Stroški po občinah

Skupna občinska uprava bo koprsko občino stala 477.309 evrov, Izola bo plačala 248.249 evrov, delež Pirana bo 297.335 evrov, Ankarana pa 124.299 evrov.

“Medobčinska uprava ni nek mastodont, namenjen samemu sebi, temveč je njeno delovanje dejansko učinkovito,” pojasnjuje Daniel Tomljanović, direktor piranske občinske uprave. “Velika prednost je, da bo država projekt sofinancirala, tudi vsako odločitev bodo sprejeli vsi štirje župani in nobena poteza ne bo enostransko sprejeta,” dodaja Tomljanović.

Na skupno medobčinsko upravo bi se prenesle le nekatere naloge oziroma področja občinskih uprav posameznih občin. Skupna uprava bi začela delovati najpozneje 1. julija 2021, njen sedež in prostori za delo bodo v prostorih Mestne občine Koper. Izjema je področje občinskega redarstva, saj bo vsaka občina ustanoviteljica imela svojo izpostavo.

2,5 milijona evrov bo na leto stala medobčinska uprava.

“Sicer pa gre za živ sistem, ki ga bomo sproti prilagajali potrebam občinskih uprav in občanov. Zagotoviti želimo čim večjo učinkovitost, racionalizacijo in pospešitev postopkov,” pravijo iz kabineta koprskega župana Aleša Bržana.

Porazdelitev stroškov

Ključ delitve stroškov dela skupne uprave je že določen in se deli glede na število prebivalcev posamezne občine. Mestna občina Koper bo nosila največji delež stroškov, in sicer 53 odstotkov, izolska in piranska po 21 odstotkov, ankaranska pa pet odstotkov stroškov dela skupne uprave. Delitev stroškov se lahko porazdeli tudi drugače, kar je odvisno od dejanskega obsega dela, ki ga bo izvajala posamezna občina.

1,4 milijona evrov bo na leto prispevala država.

Vsakoletni finančni načrt skupne občinske uprave bo sestavni del proračuna MO Koper, saj je sedež uprave na njenem območju. Ostale občine bi v svojih proračunih zagotovile namenski denar za delovanje medobčinske uprave na posebni proračunski postavki. Finančni načrt bodo torej sprejemali občinski svetniki.

Predvidoma 71 zaposlenih

Če bo odlok sprejet, bodo istrski župani sprejeli akt o notranji organizaciji ter določili kadrovski načrt, nakar bodo imenovali vodjo skupne občinske uprave. Ta bo pod svoje okrilje prevzela vse javne uslužbence, ki bodo določeni za delo v medobčinski upravi.

Skupna občinska uprava bo letos imela predvidoma 71 zaposlenih, med njimi bo največ občinskih redarjev in inšpektorjev (skupno 61). Preostali zaposleni bodo razporejeni na dela in naloge s področja zaščite in reševanja (tri osebe), varstva okolja ter urejanja prostora in morja (tri osebe), notranje revizije (dve osebi) in še vodenja (dve osebi).

Sprva vsa delovna mesta ne bodo zasedena, saj nobena od občin nima dovolj ustreznih kadrov. Ko bodo vsi uslužbenci na svojih mestih, pa bo letni strošek dela znašal 2,5 milijona evrov (država bo prispevala 1,4 milijona evrov oziroma 55 odstotkov stroškov).