Vlada podprla pobudo istrskih in kraških poslancev za preimenovanje v Istrsko-kraško statistično regijo

KOPER, LJUBLJANA > Spremembo je vladi predlagala skupina petih koalicijskih poslancev na pobudo lokalnih odborov Gibanje Svoboda Koper, Izola in Piran. Tamara Kozlovič (Svoboda), Andreja Živic (Svoboda), Robert Janev (Svoboda), Meira Hot (SD), Matej Tašner Vatovec (Levica) in Felice Ziza (Italijanska narodna skupnost) so 21. februarja letos v državnem zboru vložili pobudo za preimenovanje Obalno-kraške statistične regije v Istrsko-kraško statistično regijo.

Široka podpora javnosti

Poslanci so vladi predlagali, naj začne postopek preimenovanja, “saj bi to odražalo zgodovinske, kulturne in geografske značilnosti regije”. Pobudi so pritrdili župani vseh štirih istrskih občin: Pirana, Izole, Kopra in Ankarana, soglasno podporo ji je izrekel tudi Svet Obalno-kraške razvojne regije.

Pobudi je bil priložen še seznam 21 uglednih podpornikov preimenovanja Obalno-kraške statistične regije v Istrsko-kraško statistično regijo. Na njem so tudi direktor ZRS Koper dr. Rado Pišot, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije dr. Vesna Mikolič, predsednik Zgodovinskega društva za južno Primorsko dr. Salvator Žitko, umetnostni zgodovinar in pesnik dr. Andrej Medved, prodekanja za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Fakulteti za humanistične študije UP dr. Katja Hrobat Virloget, predsednik Primorske gospodarske zbornice mag. Borut Fakin, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Koper Sergej Pinter, direktorji vseh treh turističnih združenj, predstavnika italijanskih organizacij Alberto Scheriani in Maurizio Tremul ter še predsedniki nekaterih pomembnih regionalnih interesnih združenj.

Z imenom Istra se prebivalci bolj poistovetijo

Podpisniki poslanske pobude so pri njeni pripravi izhajali iz Elaborata o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, ki ga je pripravil Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper pod vodstvom Vesne Mikolič, ter upoštevali širše družbeno-kulturne in zgodovinske dejavnike. “Z izbiro imena Istrsko-kraška statistična regija bo ta regija pridobila na pomenu v celotnem slovenskem prostoru, obenem pa se bodo s tem imenom še bolj poistovetili njeni prebivalci. Toponimi namreč izhajajo iz krajine in jo obenem soustvarjajo, saj človek vzpostavi odnos do prostora šele skozi poimenovanje,” poudarja Vesna Mikolič.

Pobuda tako temelji na šestih ključnih argumentih: tradicionalni in geografski ustreznosti imena Istra, družbeni identiteti in pripadnosti, analizi javne in strokovne rabe imena Istra, primerljivosti z obstoječimi regionalnimi poimenovanji, uskladitvijo z geografsko in kulturno realnostjo ter z odpiranjem okna priložnosti.

Prvopodpisana pod pobudo, poslanka Svobode Tamara Kozlovič, poudarja, da s preimenovanjem statistične regije ne bi spremenili zgolj imena, ampak bi tudi izrekli priznanje posebnosti pokrajine z neverjetno bogato kulturno dediščino: “Istranke in Istrani smo neizmerno ponosni na svojo zemljo in korenine, na svoje oljčne nasade in vinograde, na morje, ki nas objema, in na griče, v katerih se rojeva naš uporniški duh. Ponosni smo na svoje ime in veseli bomo, če ga bo kmalu nosila tudi naša statistična regija”.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec dodaja, da je Istra več kot regija - je pojem: “Zame je pojem medkulturnosti in sobivanja. Območje Istre se je skozi stoletja delilo pod različne administracije, vendar je pod črto ostajalo enotno v raznolikosti. Zato vlagamo pobudo, da bi tudi uradno preimenovali statistično regijo na način, da bo bolje odražala identiteto prebivalcev Istre. Identiteto različnih narodnosti, ki znajo sodelovati in živeti skupaj”. Po besedah poslanca Svobode Roberta Janeva Istra ni zgolj dežela refoška in malvazije: “Istra je dežela s karakterjem in identiteto, ki se že stoletja, in to navkljub svoji raznolikosti, enotno in trmasto upira vsem, ki bi si jo želeli podrediti.”