Istrski in kraški župani podprli največji projekt vodooskrbe doslej
Dvanajst primorskih občin je naredilo prvi korak k zagotovitvi robustnega skupnega sistema oskrbe s pitno vodo, ki bo temeljil na povezavi štirih regionalnih vodovodov.
KOPER >Župani občin Piran, Izola, Ankaran, Postojna, Pivka, Miren - Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Ilirska Bistrica in Mestna občina Koper so danes sprejeli osnutek dokumenta Identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa.
S projektom, ki temelji na povezavi štirih regionalnih vodovodov, upravljanih s strani Rižanskega vodovoda Koper, Kovoda Postojna, Kraškega vodovoda Sežana in Komunale Ilirska Bistrica, naj bi zmanjšali izgube na posameznih vodovodnih omrežjih ter zagotovili stabilno oskrbo s pitno vodo za celotno regijo, tudi v primeru, da bi bilo treba začasno izključiti katerega od vodnih virov iz povezanega sistema.
117
milijonov evrov je vrednost projekta Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa
Gradbena dela naj bi zaključili do leta 2029
“Projekt temelji na sodelovanju primorskih občin, ki smo trdno odločene, da ga izpeljemo. DIIP bodo naši občinski sveti obravnavali in verjamem, da ga bodo potrdili še pred koncem leta. Načrtujemo, da bomo prva gradbena dela lahko začeli že leta 2026 in celoten projekt zaključili leta 2029,” je ob sprejetju osnutka dejal koprski župan Aleš Bržan.
“Gre za zagotovitev neke varnosti, ne glede na to, da je vodni vir Brestovica zelo stabilen. Glede na klimatske spremembe in dogajanje po svetu želimo na Krasu imeti dodatno pomoč pri zagotavljanju pitne vode. Če s tem sosednjim občinam omogočimo še večjo dostopnost do vode, je to še toliko bolje,” je o pomenu projekta za kraško vodovodno omrežje povedal župan Sežane Andrej Sila. Župana sicer veseli, da se bodo s projektom izboljšale tudi vodne izgube kraškega vodovodnega omrežja, ki jih ocenjuje na 15 do 20 odstotkov.
Andrej Sila
župan Občine Sežana
“Glede na klimatske spremembe in dogajanje po svetu želimo na Krasu imeti dodatno pomoč pri zagotavljanju pitne vode. Če s tem sosednjim občinam omogočimo še večjo dostopnost do vode, je to še toliko bolje.”
Stroški in financiranje
Celotni stroški projekta so ocenjeni na skoraj 117 milijonov evrov, pri čemer bo za naložbo v povezavo vodovodov predvidoma treba odšteti 41,9 milijona evrov, dodatnih 75,1 milijona pa bo namenjenih hidravličnim izboljšavam in preprečevanju vodnih izgub, pojasnjujejo na koprski občini.
Največji delež sredstev za izvedbo projekta Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa nameravajo primorske občine zagotoviti z uporabo nepovratnih sredstev iz programa kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Same pa naj bi v prihodnjih šestih letih v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov.
Slovenska Istra še brez dodatnega vodnega vira
Kljub temu je slovenska Istra, ki se je leta 2022 spoprijemala s hudim pomanjkanjem pitne vode, še vedno brez dodatnega vira pitne vode, na katerega čaka že desetletja. Dosedanji napori namreč niso obrodili sadov, kar priznava tudi koprski župan.
Bržan je sicer prepričan, da bi s povezavo vodovodov in hidravličnimi izboljšavami, kot jih predvideva pravkar potrjeni osnutek projekta, v Istro lahko priteklo tudi do 115 litrov vode na sekundo več kot zdaj.
“Če se ponovijo izredne razmere, bo oskrba s pitno vodo najverjetneje okrnjena, ne bo pa onemogočena,” je sklenil Bržan, v isti sapi pa dodal, da je “prav, da se projekt izgradnje akumulacije za vodooskrbo slovenske Istre nadaljuje.” Kot pravi, je novi projekt predvsem namenjen izboljšanju varnosti prebivalstva, ki je odvisno od vodooskrbe. “Ta je kot zavarovalna polica, saj nočemo pustiti prebivalcev na cedilu.”
