Istrski župani: Gre za skrajno sprenevedanje ministrstva in države
Odgovor ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, da hitre ceste Koper-Izola in z njo predora Markovec ni mogoče izvzeti iz vinjetnega sistema, po mnenju županov Kopra, Izole in Pirana pomeni skrajno sprenevedanje ministrstva in države.
KOPER, IZOLA, PIRAN> Kot so poudarili, je bila gradnja predora načrtovana zato, da se sprosti zelo pomemben del slovenske obale.
Infrastrukturno ministrstvo je danes sporočilo, da niso ugodili pobudi županov Izole in Kopra in da bo tako za vožnjo skozi predor Markovec na hitri cesti Koper-Izola potrebna vinjeta. Pri tem se sklicujejo na zakonodajo, ki ureja področje vinjetnega cestninjenja ter na načelo enakosti pred zakonom.
Ob tem so glede pobude za prekategorizacijo obalne ceste med Koprom in Izolo na ministrstvu izrazili načelno podporo, a hkrati opozorili na zakonske omejitve. Vsebinsko podoben je odgovor, ki so ga občine danes prejele od ministra Petra Gašperšiča.
Župani: Gre za skrajno sprenevedanje ministrstva in države
Župani Kopra, Izole in Pirana, Boris Popovič, Igor Kolenc in Peter Bossman, pa so v skupni izjavi ocenili, da Gašperšičev odgovor pomeni skrajno sprenevedanje ministrstva in države.
“Vsi vemo, da je bila gradnja predora Markovec načrtovana zato, da se z novo hitro cesto sprosti zelo pomemben del slovenske obale, ki se ga namesto za cesto nameni potrebam prebivalcev slovenske Istre in širše Slovenije,” so zapisali.
Pri tem so istrski župani vseskozi ponujali rešitve, med drugim so predlagali, da bi sistem vinjet obstajal na določenih odsekih, ne pa na odseku med Koprom in Izolo ter dalje proti Luciji, še posebej zato, ker se ta cesta danes “konča sredi ničesar”.
“Če smo bili v Istri do sedaj med konci tedna in v poletnih mesecih priča zastojem, bo z odprtjem predora teh zastojev bistveno več, kar lahko razumemo kot svojevrstno podporo države turističnemu in drugemu gospodarstvu na tem območju,” so sarkastični župani.
Glede sklicevanja na načelo enakosti pred zakonom pa ocenjujejo, da ta “očitno velja samo takrat, ko to nekaterim ustreza”. Pri tem so spomnili na dejstvo, da vsi vozniki osebnih vozil plačujemo cestnino od Kozine proti Kopru, ne plačujejo pa cestnine vozniki tovornjakov in avtobusov, ravno tako ne plačuje cestnine tranzitni tovorni promet na relaciji Trst-hrvaška Istra.
“Prepričani smo, da boljši sistemi nedvomno obstajajo”
Prepričani so tudi, da bi bilo mogoče vinjetni sistem zamenjati s kakovostnejšim: “Prepričani smo, da boljši sistemi nedvomno obstajajo, vendar je treba imeti voljo in željo, da se jih uresniči.”
Kot poudarjajo, ne nasprotujejo plačevanju obveznosti za vzdrževanje cest, “ampak nasprotujemo načinu, ki naše avtoceste spreminja v prazna cestišča, in dodatno obremenjuje lokalne ceste”. Obenem od države zahtevajo tudi konkreten odgovor na vprašanje, ali Osimski sporazumi veljajo ali ne.
Sporazumi med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1975 med drugim predvidevajo, da obe strani potrdita svojo pripravljenost za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja s ciljem izboljšanja življenjskih pogojev mejnega prebivalstva obeh držav.
Istrski župani zahtevajo še, da se realizacija cest na območju slovenske Istre izpelje na način, kot je bila prvotno zamišljena, torej v smislu ohranitve in pridobitve kakovostnega obalnega prostora in dejanskega omogočanja varnega koriščenja hitrih cest.
STA