Istrskobeneško narečje vpisano v register nesnovne kulturne dediščine

ISTRA > Italijanska unija je na pobudo njenega predsednika Maurizia Tremula vlogo za vpis istrskobeneških govorov v slovenski register nesnovne kulturne dediščine že maja leta 2016 oddala Slovenskemu etnografskemu muzeju. Pripravo vsebin in besedil, ki so sestavni del obrazca, je zaupala odlični poznavalki istrskih narečnih govorov dr. Suzani Todorović, ki je med drugim dorekla območja govora istrskobeneškega narečja, kar dotlej še ni bilo narejeno. Na podlagi njenih predhodnih terenskih raziskav je določila, da istrskobeneško narečje v vsakodnevni komunikaciji ohranjajo pri življenju predvsem pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki živijo v Kopru, Izoli, Piranu in nekaterih okoliških krajih.

Edino neslovensko narečje v Sloveniji

Dobra novica, da predlog ustreza kriterijem za vpis v register, je od Slovenskega etnografskega muzeja prišla že marca 2019, zdaj pa je napovedani vpis naposled tudi udejanjen. Njegova posebnost je v tem, da gre za edino neslovensko narečje, ki se govori na ozemlju Slovenije. “Slovenska narečja segajo večinoma izven meja Slovenije, to pa je edini primer, ko na območju Slovenije v delu Istre ne obstaja slovensko istrsko narečje, temveč istrskobeneško, ki sodi v italijansko narečno skupino, med kolonialne govore, torej med tiste, ki so jih Benečani vnesli v nekatere kraje, ki so jih osvojili,” razloži Suzana Todorović in doda: “Tudi pred tem v tem delu istre niso obstajali slovenski idiomi, pred tem so tu govorili istriotsko.”

Napaka še ni odpravljena

Kljub njenim številnim terenskim raziskavam, ki to potrjujejo, dialektološka sekcija SAZU še ni odpravila napake na karti slovenskih narečij, kjer je označeno, da v istrskih mestih in njihovi okolici domačini govorijo slovensko istrsko narečje. Morda bo do popravka zdaj vendarle privedel vpis istrobeneščine v register.

Medtem je v postopku tudi pobuda za vpis tega narečja v hrvaški register nesnovne kuturne dediščine.