Italija črta Žavlje, da bi laže izigrala EU in Slovenijo

Istra
, posodobljeno:

Slovenske in italijanske občine okoli Tržaškega zaliva pozivajo Italijo, naj ustavi postopke za plinski terminal Žavlje. Pri tem se sklicujejo tudi na to, da je evropska komisija leta 2013 določila, da mora Italija lokacijo za plinski terminal v severnem Jadranu poiskati v sodelovanju s Slovenijo. A kot kaže, ima Italija drugačne načrte, saj na nov seznam prednostnih energetskih projektov ni uvrstila nobenega plinskega terminala v severnem Jadranu. Tako bi lahko plinske načrte uresničevala brez upoštevanja Slovenije in EU.

Na javni tribuni (z leve):  Katarina Celič, poslanec SMC Marko Ferluga, Peter Bolčič, Roberto Cosolini in tržaški odbornik za okolje Umberto Laureni
Na javni tribuni (z leve): Katarina Celič, poslanec SMC Marko Ferluga, Peter Bolčič, Roberto Cosolini in tržaški odbornik za okolje Umberto LaureniTomaž Primožic/Fpa

KOPER >Na ministrstvu za infrastrukturo so potrdili, da z novo evropsko prednostno listo, ki bo pripravljena čez nekaj mesecev, in na kateri ni terminala v Žavljah, ugasnejo vse pravice in dolžnosti iz stare liste iz leta 2013. Tako ugasne tudi določba evropske komisije, da je treba lokacijo v Jadranu iskati medsosedsko, na katero stavijo nasprotniki plinskega terminala Žavlje.

Ravnanje Italije, ki je projekt zdaj črtala s prednostne liste, preseneča, se strinjajo na okoljskem ministrstvu. “Tudi mi še proučujemo, zakaj se je Italija odločila tako. Vemo, da Italija leta 2013 ni bila zadovoljna, da so jo z evropsko zakonodajo prisilili, da mora pri iskanju lokacije za terminal v severnem Jadranu sodelovati s Slovenijo. To, da plinskega terminala na novo listo sploh niso uvrstili, lahko pomeni dvoje: ali da potihem odstopajo od projekta ali pa da ga bodo umestili ne glede na to, kaj EU in Slovenija o tem mislita,” ocenjuje Katarina Celič s sektorja za celovito presojo vplivov na okolje ministrstva za okolje. Umik s prednostne liste v prvi vrsti pomeni, da ne računajo na evropski denar, ga pa lahko umeščajo po svoje. “Še vedno so zavezani okoljski Espoo konvenciji in direktivi o čezmejnih vplivih na okolje, a so obveze mehkejše. Italija nas mora še vedno obveščati, ni pa več obveznega soglasja ter mehanizma pritožb in tožb,” pravi Celičeva.

Ministrstvo za okolje je sicer skupaj še z tremi ministrstvi pred nedavnim v Rim poslalo protestno pismo, v katerem je tamkajšnji ministrstvi za okolje in za gospodarski razvoj pozvalo, naj plinskega terminala Žavlje v nadaljnjih postopkih ne potrdi in ne izda soglasja za gradnjo, prav tako so nasprotovali morebitnem plinskemu terminalu sredi Tržaškega zaliva. Slovenija niti ne pričakuje, da bi Italija odreagirala na to pismo. “Italija je povsem suverena, da sprejema odločitve. Pričakujemo pa, da nas o njih obvešča,” pravi Katarina Celič. KATJA GLEŠČIČ