Italijani so zamočili, Luka jih bo odslovila

Istra
, posodobljeno:

Danes bo tudi uradno: italijanski izvajalec poglabljanja v pristanišču dela ni dokončal do izteka pogodbenega roka. Pravzaprav ni opravil niti desetine dela. Namesto tega je prosil za podaljšanje pogodbe, kar pa mu bodo v Luki danes verjetno zavrnili. Objavili bodo nov razpis in iskali novega izvajalca. To pomeni, da konec poglabljanja odmika na konec poletja. Gašpar Gašpar Mišič, ki je izbral Italijana, pa se ne čuti odgovornega za polom.

Država je svoj del, vplovni kanal v pristanišče,  že poglobila na 14 metrov in zdaj opravlja že poglobitev na 15 metrov. Luka  je znotraj bazena uspela priti šele na 13 metrov globine in nujno potrebujejo še meter.
Država je svoj del, vplovni kanal v pristanišče, že poglobila na 14 metrov in zdaj opravlja že poglobitev na 15 metrov. Luka je znotraj bazena uspela priti šele na 13 metrov globine in nujno potrebujejo še meter.

KOPER > Čeprav se je Gašpar Gašpar Mišič še tik pred razrešitvijo pohvalil, da poglabljanje v pristanišču teče nemoteno, se je zdaj, v ključnih trenutkih za ta projekt, izkazalo, da to ni držalo. Izbrani italijanski izvajalec Costruzioni Generali Xodo iz Roviga v treh mesecih svojega dela ni opravil in morskega dna ni poglobil na 14 metrov.

Ali bodo v Luki zaradi zamude terjali odgovornost od Mišiča, še ni jasno, saj bodo danes, ko se izteče pogodba z Italijani, najprej reševali, kar se rešiti da. Predsednica nadzornega sveta Alenka Žnidaršič Kranjc pravi, da odločitev o tem najprej prepušča upravi Luke, ki jo zdaj začasno vodi Andraž Novak.

Italijani so v pristanišču uspeli zgolj odstraniti nekaj grbin z morskega dna, tako da je tam globina 13 metrov in lahko vplujejo ladje z ugrezom 12,5 metra. Francoski ladjar CMA CGM je zato včeraj še zadnjič poslal kontejnersko ladjo Lamartine s 6500 TEU kontejnerjev na krovu. Vse naslednje bodo že večje, nosile bodo 8500 TEU. Prva takšna Cendrillon pride 26. maja in bo 334 metri dolžine največja ladja, ki je kdaj vplula v Koper.

Mišič se ne počuti krivega

Gašpar Gašpar Mišič pa se ne čuti krivega za ta polom. “Ne bežim od odgovornosti, a v tem primeru je bila napaka narejena v razpisu pred mojim prihodom,” je poudaril Mišič. Pravi, da je Luka že pred njegovim prihodom objavila mednarodni razpis za poglabljanje, v katerem je med razpisnimi pogoji v kriterijih za izbor 60 odstotkov točk namenila ceni, 40 odstotkov pa času izvedbe. Na ta razpis se ni prijavil nihče. Zato so v Luki, ko je bil na čelu že Mišič, sami povabili nekaj izvajalcev, naj oddajo ponudbe za poglabljanje. Med povabljenimi sta na koncu ostala dva. Nizozemski Van Oord s sodobnejšo tehnologijo je ponudil, da delo naredi za 2,8 milijona evrov. Italijanski Costruzioni Generali Xodo pa je bil za 700.000 evrov cenejši, a bi za delo potreboval tri tedne več od Nizozemca. “Po zakonu o javnem naročanju smo morali tudi pri povabljenih izvajalcih upoštevati pogoje iz razpisa, tako da smo morali vzeti Italijana,” vztraja Mišič. Naši viri v Luki pa pravijo, da niso imeli tako zavezanih rok, da bi lahko izbrali tudi nizozemsko podjetje in da je prav Mišič vztrajal pri Italijanu.

Za sveto so dali besedo

Neuradno je bilo vseskozi slišati, da so z Italijani zapleti. Najprej niso predložili vseh zahtevanih referenc, potem so trdili, da ne morajo pripeljati delovne ladje, pa da med italijanskimi prazniki ne bi delali ... Mišič na vprašanje, zakaj ni ukrepal že prej, če je videl, da delo ne poteka po načrtih, pravi, da so Italijani “za sveto dali besedo, da bodo končali do roka”.

Nizozemsko podjetje Van Oord je resda oddalo dražjo ponudbo, a naloge poglabljanja dna bi se lotilo s sodobnejšo opremo.

Izgubili dva meseca zaradi varčevalne vneme

Glavno zamudo tem projektu pa je uprava Luke pod Mišičevim vodstvom nabrala že jeseni, ko je Mišič vztrajal, da za gradnjo kasete za odlaganje mulja z morskega dna na ankaranski Bonifiki državi ne bo plačal 300.000 evrov spremembe bonitete zemljišča. Na koncu so morali plačati, izgubili pa so dva meseca dragocenega časa. Mišič pa je ob svojem prihodu obljubljal, da bo morsko dno poglobil že do konca januarja.

Ladjarji so že nestrpni

Poglabljanje je strateškega pomena za Luko Koper. Trije največji svetovni kontejnerski ladjarji, Maersk, CMA CGM in MSC, so že nestrpni in Luko sprašujejo, kdaj jim bo omogočila bolj naložene in tudi večje ladje. Ladjarji so povezali svoje flote v navezo z imenom P3 in v svoje linije iz Daljnega vzhoda vključili tudi Koper. To pomeni, da bi konec poletja v Koper prihajali z ladjami z 10.000 TEU kontejnerji na krovu. A za to v Kopru nujno potrebujejo dodatni meter globine. Zdaj je imajo za 13 metrov. Z novim razpisom in iskanjem novega izvajalca poglabljanje ne bo končano pred koncem poletja.

KATJA GLEŠČIČ

Italijani so v pristanišču uspeli zgolj odstraniti nekaj grbin z morskega dna, tako da je tam globina 13 metrov in lahko vplujejo ladje z ugrezom 12,5 metra
Italijani so v pristanišču uspeli zgolj odstraniti nekaj grbin z morskega dna, tako da je tam globina 13 metrov in lahko vplujejo ladje z ugrezom 12,5 metra Katja Gleščič