Italijanska pokojninska reforma prinaša novosti tudi za slovenske čezmejne delavce
Konec januarja je v Italiji zaživela nova pokojninska reforma, ki prinaša precej novosti. Te veljajo tudi za slovenske delavce, ki tam delajo ali so delali. Med njimi je tudi Marino Greblo s Škofij, ki se še odloča, ali se bo upokojil predčasno po tako imenovanem sistemu kvota 100 ali pa bo počakal in se konec leta upokojil redno.
KOPER > Glavna novost reforme italijanskega sistema, imenovana kvota 100, predvideva upokojitev pri 62 letih z 38 leti delovne dobe, medtem ko so se delavci do zdaj upokojevali z 42 leti in deset meseci delovne dobe (moški) oziroma z 41 leti in deset meseci (ženske). Tisti, ki niso imeli dovolj delovne dobe, pa so za starostno upokojitev morali imeti vsaj 20 let delovne dobe in dopolniti 67 let starosti.
V Italiji nabral več kot polovico delovne dobe
Mnogi so nestrpno čakali, kdaj se bodo lahko upokojili, a Marino Greblo, 64-letni Škofjot, ki dolga leta dela čez mejo, ne sodi mednje. V Trstu je začel delati pred 24 leti kot voznik tovornjaka v manjšem gradbenem podjetju. Lani ga je delodajalka obvestila, da bo podjetje zaprla.
Kaj je kvota 100?
Ena od novosti nove italijanske pokojninske uredbe je predčasna upokojitev po sistemu kvota 100, ki velja za poskusno obdobje 2019-2021. Splošni pogoj za upokojitev po tem sistemu je najmanj 62 let starosti in najmanj 38 let delovne dobe (seštevek minimalnih zahtevanih pogojev je 100, od tod ime novosti). Njen cilj je sprostitev delovnih mest za mlade. Posebnost sistema kvota 100 je namreč v tem, da se upokojenec ne bo smel ponovno zaposliti ali samozaposliti do dneva, ko bo izpolnil pogoj za starostno upokojitev, kar danes pomeni do 67. leta starosti.
V Sloveniji je že prej nabral precej delovne dobe; ker je nazadnje delal v Italiji, se bo lahko upokojil po njihovih zakonih. Če bo želel, se bo lahko upokojil tudi po tako imenovani kvoti 100, saj je star 64 let in ima 42 let skupne delovne dobe. Za zdaj se še ni odločil. Če se upokoji po kvoti 100, do 67. leta starosti ne bo smel delati. “To me malo moti, navsezadnje imam še energijo in bi še kaj delal, če bi prišla ugodna priložnost. Mogoče bom zato počakal na redno upokojitev proti koncu leta,” pravi Marino Greblo.
Pri tej odločitvi mu bo z nasveti pomagala svetovalka pri Patronatu INCA Diana Peloza: “Gospoda spremljamo že vsaj tri leta. Ne gre samo za urejanje pokojnine, ampak strankam, ki so še zaposlene v Italiji, pomagamo uveljavljati pravice, do katerih so upravičene, preverjamo, ali delodajalec plačuje prispevke zanje in podobno. Ko se bližajo upokojitvi, pa jim pomagamo, da se lahko upokojijo po najboljših pogojih.”
Za informacije se je na Patronat INCA obrnil tudi Izolan Milan Kocjančič. V Italiji dela že dvanajst let, sprva v okviru slovenskega podjetja, zadnja štiri leta v podjetju iz ladjedelniške panoge, ki ima italijanske lastnike. “Računam, da bi delal še kakšno leto, potem pa bi se upokojil. Oglasil sem se, da mi kaj več povejo, kaj me čaka,” je povedal Kocjančič.
Če delodajalec ne plačuje prispevkov ...
Večina delavcev, ki dela (ali so delali) v Italiji, je bila pred tem zaposlena v Sloveniji, torej imajo tudi slovensko delovno dobo. Oboje se všteva v skupno delovno dobo, seveda pa morajo biti plačani prispevki za pokojninsko zavarovanje. Marino Greblo s tem ni imel težav.
Patronat - vez med ustanovami z obeh strani
Prvič pa se dogaja, da so italijanski pogoji za upokojitev bolj blagi kot slovenski. V Italiji, poleg 62 let starosti po novem zadostuje 38 let delovne dobe, pri nas pa mora posameznik dopolniti 60 let starosti in imeti 40 let delovne dobe. “Ko posameznik kombinira slovensko in italijansko delovno dobo, je vloga našega patronata tudi v tem, da smo vez med pokojninskima zavodoma v obeh državah. Izračunamo skupno delovno dobo in najdemo pot do najugodnejših pogojev za njegovo upokojitev in pokojnino,” še pravi Diana Peloza.
Kmalu vse informacije na enem mestu
Čezmejni delavci bodo zagotovo veseli dvojezičnega portala z vsemi informacijami o čezmejnem delu. Gre za evropski projekt Euroadria 2019, ki so ga slovenski in italijanski partnerji uradno zagnali nedavno. Čez leto dni bo na portalu mogoče dobiti vse informacije (v slovenščini in italijanščini) - tako za delavce kot za podjetja. Projekt vodi dežela Furlanija-Julijska krajina, partnerstvo pa vključuje akterje na trgu dela - od združenj delodajalcev v Italiji in Sloveniji, sindikalnih združenj, patronatov do zavodov za zaposlovanje iz obeh držav. Vrednost projekta je več kot 430.000 evrov.
Nizke pokojnine za gospodinjske pomočnice v Italiji
Med Primorci, ki hodijo delat v Italijo, je veliko transportnih, gradbenih in ladjedelniških delavcev, največ pa je gospodinjskih pomočnic. Med njimi jih več kot polovica dela na črno, a tudi zaposlene se bodo morale sprijazniti z nizko pokojnino.
Če so glavnino dela Patronata INCA včasih predstavljale tako imenovane italijanske vojaške pokojnine, se v zadnjih 20 letih ukvarjajo predvsem s čezmejnimi delavci in njihovimi pravicami. Po neuradnih podatkih je ob meji med Slovenijo in Italijo približno 10.000 čezmejnih delavcev. Med Primorci, ki delajo v Italiji, prevladujejo gospodinjske pomočnice in oskrbovalci starejših, delavci v transportu, medicinske sestre, ladjedelniški delavci in gradbinci. “Daleč največ je hišnih pomočnic in tistih, ki pomagajo pri oskrbi starejših, a med njimi jih več kot polovica dela na črno. Tisti, ki so redno zaposleni na teh delovnih mestih, prejemajo kar dobro plačo, a sistem v Italiji je za te zaposlitve tak, da delodajalec zanje plačuje izjemno nizke prispevke. Zato je oziroma bo pokojnina takega delavca mizerna,” še pojasnjuje Diana Peloza.
