Iz luške morske gline so nastale prve opeke
Bi imeli hišo iz opeke z dna morja? V Luki Koper so ugotovili, da bi lahko koristno uporabili gore mulja, ki so ga izkopali ob poglabljanju morskega dna: izdelovali bi opeko.
KOPER > “Ko smo analizirali sestavine morskih sedimentov, se je pokazalo, da ti vsebujejo ustrezno sestavino za izdelavo opečnatih izdelkov, torej dovolj gline, in iz tega je nastala ideja, da bi mulj predelali v opeke,” je povedala Franka Cepak, okoljska menedžerka v Luki Koper. “Povezali smo se z Zavodom za gradbeništvo iz Ljubljane, kjer so v laboratoriju poskusno izdelali nekaj proizvodov in potrdili naše domneve,” je zadovoljna menedžerka.
Mulja ne bo zmanjkalo
Pri žganju se je izkazalo, da imajo opeke iz luške “morske gline” vse želene značilnosti opeke. Glede na to, da gre za sedimente z morskega dna, je pomembno tudi to, da pri žganju ni prihajalo do izločanja soli, kar bi lahko škodovalo drugim konstrukcijskim elementom v gradbeništvu. Opeko bi lahko uporabljali za zidove, cestne robnike, tlakovce, protihrupne ograje in strešne kritine. “Zdaj iščemo partnerja, ki v tem vidi priložnost za proizvodnjo za trg,” pravi Franka Cepak. Nekaj primorskih opekarjev je že pokazalo zanimanje. A pred kakšnim konkretnim poslom bodo potrebovali še dovoljenje agencije za okolje, saj se mulj pri nas šteje kot odpadek. Ga pa ne bo zmanjkalo. Pri poglabljanju prvega bazena so na ankaransko bonifiko prečrpali 230.000 kubičnih metrov mulja, v prvi fazi poglabljanja plovnega kanala pa še 156.000. Globino pa je treba vzdrževati in stalno črpati dodatne sloje mulja, ki jih naneseta morje in reka Rižana.
Med petimi evropskimi finalisti
To ni prva zamisel Luke Koper, kako koristno uporabiti odpadke v pristanišču. Pred nedavnim so začeli premog prekrivati s plastjo utekočinjene celuloze, da bi preprečili prašenje, ki je motilo okoliške prebivalce. Poleg tega uporabljajo odpadni les za ogrevanje, organske odpadke pa kompostirajo. Vse te zamisli so jim prinesle uvrstitev med pet finalistov za nagrado evropskega združenja pristanišč Espo, ki nagrajuje pristanišča, kjer spoštujejo okolje, v katerem delujejo. Za priznanje se poleg Kopra potegujejo še nizozemski Rotterdam, portugalska Lizbona, španska Huelva in francoski Marseille, zmagovalec bo znan 4. novembra. KG
