Iz vsake stiske vodi pot
Kakšne bodo posledice stopnjevanja recesije na zdravja ljudi, je težko napovedati, kot tudi, v kolikšni meri bo porajala duševne stiske in črne misli. Zato je tedaj najpomembneje takoj poiskati strokovno pomoč in najti pot za razreševanje, še zlasti v primeru misli o samomoru, sporoča mednarodna konferenca Triple I o suicidologiji.
DEBELI RTIČ> Med dejavniki tveganja, ki botrujejo mislim o samomoru, so biološke in genetske danosti, hkrati z življenjskimi okoliščinami, ki so za posameznika zelo pomembne, poudarjajo psihiatri, psihologi, zdravniki, socialni delavci, pazniki in vsi, ki delajo z ljudmi in na področju suicidologije.
Težko je predvidevati, kolikšen delež bo k tem dejavnikom tveganja prispevalo stopnjevanje recesije, ki vse več ljudi peha pod rob preživetja. Zato mora biti družba zelo pozorna na najranljivejše skupine prebivalstva, jim nuditi pomoč in jih seznanjati, kje so na voljo usposobljeni strokovnjaki.
Takšno je med drugim sporočilo udeležencev tretje mednarodne konference Triple I na Debelem rtiču pod okriljem Slovenskega centra za raziskovanje samomora Univerze na Primorskem - Inštituta Andrej Marušič.
Po uradni statistiki pri nas število samomorov upada od osemdesetih let minulega stoletja, zlasti od leta 2000 dalje. Za zdaj se podatki v zadnjih letih, ko je nastopila recesija, niso spremenili. Glede na samomorilni količnik pa je Slovenija že ves čas med desetimi najbolj ogroženimi državami na svetu.
“Samomor je kompleksen družbeni problem. Pri nas sicer v času recesije za zdaj število samomorov še vedno upada, a se podatki zbirajo in obdelujejo za nazaj. Zelo pomembno je, da ljudi seznanjamo z vsemi oblikami vseh vrst pomoči, zlasti, ko jih zaradi stiske navdajajo črne misli. Treba je spregovoriti, to je prvi korak razreševanja težav. Vedno obstaja izhod,” poudarja psihologinja Vita Poštuvan, namestnica vodje omenjenega centra v Inštitutu Andrej Marušič.
Samomor je pri nas in po svetu eden večjih javnozdravstvenih problemov. Poštuvanova pravi, da gre za kompleksen družbeni problem, zato je nujna celostna obravnava: “Pojasniti moramo, razumeti in posledično preprečevati samomorilno vedenje ter hkrati pozornost posvetiti svojcem tistih, ki skušajo ali so storili samomor.”
Po doslej znanjih podatkih sodijo med najbolj ogrožene skupine prebivalstva moški med 25. in 35. letom. Zaradi recesije pa bo šele čez leto ali dve uradno znano, ali in v koliki meri so se ji pridružile še druge skupine ljudi.JA
