Iz ZDA ju je v Koper pripeljala matematika

KOPER > Če bi se oprli na splošno slovensko razmišljanje, da nas večina najraje službo in življenje poišče v bližini svojega rojstnega kraja, potem sta dr. Ted Dobson in njegova soproga Susan Cook daleč od slovenske mentalitete. On Američan, ona Angležinja. Celo obe hčeri živita in študirata v tujini, ena v Združenih državah Amerike, druga v Armeniji, medtem ko je petletni sin doma s starši. A bogve, kaj in kje bo, ko odraste, pravita Dobsonova.

Prav rojstvo sina, torej njunega tretjega otroka, je botrovalo temu, da sta se odločila za drzen korak, prodala skoraj vse, kar sta imela v Združenih državah Amerike, kjer sta živela prej, in se preselila v Slovenijo. “Takrat sva začutila, da življenje začenjava znova,” pravi Susan. In tako je pred dvema letoma in pol padla odločitev za selitev.

“Saj ne, da bi bile selitve v ZDA zelo pogoste, vendar se od Američanov nekako pričakuje, da se odselijo izven domačega okolja, da gredo v drugo mesto za delom.”

Matematik in gospa za slovnico

Kopra nista izbrala naključno. Ted Dobson, ki je po rodu Američan, saj se je rodil v majhnem mestu pri Dallasu v ameriški zvezni državi Texas, v domačem okolju diplomiral in magistriral, doktorat pa je opravil na univerzi v Louisiani, je po stroki matematik. Službo pa je dobil na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo (Famnit) Univerze na Primorskem, kjer je zaposlen kot redni profesor na oddelku za matematiko. S Slovenijo se je po službeni dolžnosti srečeval že od leta 2002.

Koper jima je bil bolj všeč od Ljubljane. “Ima bolj srednjeveški značaj in to nama je obema všeč,” poudarja Dobson. Poleg tega je bil tudi z njegovega profesionalnega vidika to najboljši kraj za selitev. “Tu je veliko dobrih matematikov, ki delajo na mojem področju. Skupina tukaj se zelo zanima za sodelovanje s skupinami iz vsega sveta. Sem sem prišel tudi zato, ker je bilo veliko konferenc in je Koper kot neko mesto, kjer se matematiki zbirajo. Tudi ljudje iz Avstralije, Nove Zelandije, Kitajske…,” ocenjuje profesor.

“V Ameriki odraščaš z dejstvom, da bo šolanje plačljivo, ko se otrok rodi, začneš varčevati za fakulteto. Vendar pa sistem ponuja tudi veliko štipendij.”

Koper ima rada tudi njegova soproga Susan, ki prihaja iz okolice Londona. Angležinja in Američan, ki sta pred Slovenijo živela v ZDA in sta - lahko bi se reklo - z zakonom povezala staro celino Evrope z Ameriko, sta povezala tudi povsem nasprotni področji delovnih smeri; naravoslovje in družboslovje.

Susan, ki je iz angleške literature diplomirala in doktorirala v Londonu in je v preteklosti delala kot učiteljica in knjižničarka, danes sicer nerada predalčka svoje delo in sebe imenuje “grammar lady”, kar bi v prostem prevodu v slovenščino pomenilo gospo, ki se ukvarja s slovnico. A čeprav je lektorica, ki pomaga tistim, ki potrebujejo angleško slovnično pomoč pri dokumentih, raziskovalnih člankih ali kako drugače, piše tudi blog, v katerem predstavlja tako svoje delo, slovenske in svetovne znamenitosti kot ocene knjig - blog se imenuje The Runcible Pen, v slovenskem prevodu nekaj takega kot Tekoče pero.

In je tudi pisateljica, saj je nedavno izdala svojo prvo novelo, ki nosi naslov A Dorset Summer (Poletje v Dorsetu). “Zgodba se dogaja v 30. letih v Dorsetu v jugozahodnem delu Anglije, novelo sem izdala v samozaložbi, tu, v Sloveniji in jo bodo brali predvsem ljudje, ki jih zanima zgodovinska fikcija,” pojasni Susan Cook.

Slovenski navdih bi bil Predjamski grad

Morda bo sledil tudi prevod v slovenščino? “Ne vem, mogoče. Za zdaj mi je slovenski jezik še zelo težaven, posebej zato, ker je moje delo takšno, da ljudem pomagam z angleščino in nimam veliko priložnosti, da bi stopila v tesen stik s slovenščino. Sicer pa se jo učim, berem in pišem bolje kot govorim. Ampak najin najmlajši otrok govori tekoče slovensko, uči se pa tudi italijansko,” pojasnjuje Susan. Obenem poudarja, da njena glavna želja ni biti (le) pisateljica. “Življenjski slog, ki ga imava tu, mi dopušča, da združujem vse stvari, ki me zanimajo in s katerimi se ukvarjam.”

Koper dober za vzgojo otrok

In prav ta življenjski slog se odraža tudi v ljubezni do starega, mitološkega, folklornega, ljubezen do starodavnega in zgodovine pa povezuje tudi oba zakonca. “Če bi morala najti kraj dogajanja za pisanje novele v Sloveniji, bi bil to verjetno Predjamski grad, ki mi je zelo fascinanten,” pravi Susan.

In poudarja, da je tudi zato Koper nekaj posebnega. “Všeč mi je morje, ki ga naravnost obožujem. Koper je tudi zelo dobro mesto za družine. Za vzgajanje otrok,” je prepričana Susan. “Prav tako sva se odločila za življenje tu, ker se nisva želela preveč voziti. Všeč nama je, da tu lahko od ene točke do druge hodiva,” pravi Susan, Ted pa doda, da mu je ta bližina vsega zelo všečna. “Lahko greš in hitro prideš, kamorkoli želiš. Tega prej v življenju v ZDA nisem bil vajen. V Sloveniji je hitro priti tudi v druge evropske države. Ko sem živel v ZDA, je bila najbližja točka za smučanje oddaljena 1500 kilometrov, morje pa 500 kilometrov.”

Sicer pa sta zakonca med dve in pol letnim bivanjem v Sloveniji med narodi odkrila tudi nekaj drugih razlik. “Ljudje tu so zelo prijateljski, želijo se razumeti in biti v dobrih odnosih. Slovenci so bolj prijazni drug do drugega, če imaš problem, ga moreš razrešiti in ne zgolj ignorirati,” poudarja profesor.

Plačljiv študij

Razlike, predvsem z ZDA, pa se kažejo tudi na nekaterih drugih področjih. Američani več delajo, trdi Dobson. Tudi zato, ker je študij v ZDA plačljiv in je treba bolj ali manj varčevati za otroke, če želijo študirati. “Seveda je veliko prednosti v tem, da so univerze v Sloveniji brezplačne. V Ameriki odraščaš z dejstvom, da bo šolanje plačljivo, ko se otrok rodi, začneš varčevati za fakulteto. Vendar pa sistem ponuja tudi veliko štipendij,” pojasnjuje Dobson. Veliko študentov v Ameriki ob šolanju tudi dela, da si lahko plača šolanje.

Drugačen je tudi sistem selitev. “Saj ne, da bi bile selitve v ZDA zelo pogoste, vendar se od Američanov nekako pričakuje, da se odselijo izven domačega okolja, da gredo v drugo mesto za delom. Če gledam na mesto, v katerem sem odraščal, lahko rečem, da se je približno polovica ljudi, s katerimi sem hodil v šolo, preselila po celotni državi,” pojasnjuje Dobson. Zagotovo pa se - pri določeni starosti - od doma odselijo otroci. “Če ameriški moški v svojih 30. letih živi doma, je zaradi tega v zadregi. Ko starši ostarijo, pa se od otrok ne pričakuje, da pridejo nazaj k njim, po navadi se starši preselijo k svojim otrokom, kjer imajo svoje delo, življenje… Ljudje se upokojijo in nato odselijo daleč stran, kjer so njihovi otroci z vnuki.”

Vendar Dobson obenem poudarja: “Za Slovence se mi to, da ostajajo dlje časa doma, ne zdi zadrega, takšna je tu kultura.” In tudi finančno stanje. Par je namreč opazil, da so cene nepremičnin v Sloveniji, sploh na Obali, dokaj visoke. “Dražje so, kot denimo v Mississippiju,” poudarja Dobson.

Seveda se v časih, v katerih smo, nismo mogli izogniti vprašanju o razmerah ob svetovni epidemiji. “Zame je nekoliko laže, ker imam svojce v Evropi. Svojo družino sem obiskala dvakrat, marca sem ujela zadnje letalo nazaj v Ljubljano, preden so zaprli letališče, drugič sem svoje spet obiskala septembra,” pravi Susan. S hčerkama v tujini se pogovarjata prek spleta.

In ker so razmere takšne, da se je na splet preselilo tudi šolanje, Ted ocenjuje, da večini študentov vendarle ni všeč nov način predavanj prek spleta. “Želeli bi, da bi ure potekale v živo. Sedaj posnamem svoja predavanja in jih objavim, nekaterim je bolj všeč ta opcija, ker denimo ne marajo zgodnjega vstajanja,” pojasnjuje. “Mislim, da ne bo prišlo do nenadne spremembe, vendar mislim, da bodo univerze v prihodnosti bolj odprte do nekaterih predavanj preko spleta. Ljudje bodo začeli razmišljati, kako lahko optimizirajo, izboljšajo stvari.”

Ne glede na vse pa par svojo prihodnost vidi v Kopru. Vsaj do upokojitve, pravita. “Starejša hčerka bo najbrž predavateljica na fakulteti in bo najbrž živela v ZDA, srednja se bo verjetno prav tako odselila v ZDA ali Anglijo, sin pa bo zagotovo odraščal v Sloveniji,” pravi Susan, Ted pa dodaja: “Najin načrt je ostati tukaj. Prodala sva hišo v ZDA in tja se verjetno ne bova vrnila.”