Izola je bila v petek oranžna
V petek je bila Izola oranžna. Razlog je bil drugi Festival oranžnih vin, belih vin, pridelanih s podaljšano maceracijo. Na Manziolijevem trgu se je predstavilo več kot 50 vinarjev ter 20 ponudnikov pridelkov in gostincev. Festival je privabil zelo številčno mednarodno publiko.
IZOLA> Lani je zamisel o festivalu oranžnih vin vzklila iz ideje o nekoliko širši predstavitvi pridelave belih maceriranih vin v primorskih in sosednjih vinorodnih okoliših. Kar nekaj pridelovalcev se je povsem zapisalo tovrstnim tradicionalnim postopkom pridelave vina, precej pa jih je tudi, ki imajo takšen zgolj del svoje pridelave.
Vina, pridelana s podaljšanim stikom jagodnih kožic z moštom, imajo zaradi več izluženih snovi iz kožice intenzivnejšo barvo od tradicionalnih belih vin. Barvna lestvica je sicer široka, od intenzivno rumene do temne jantarne barve. Praktični anglosaksonci so ta vina poimenovali oranžna. Ali gre za četrto barvo vin ali ne, si v vinskem svetu niso povsem edini, dejstvo pa je, da se je poimenovanje prijelo in da je po svetu vse več gostiln in restavracij, ki imajo bela macerirana vina v posebnem poglavju vinske karte.
Oranžna vina, praviloma iz sonaravne pridelave in zorjena več let, so v delu vinske publike zelo priljubljena. Po lanskem uspelem festivalu oranžnih vin v Izoli so bila pričakovanja pred letošnjo prireditvijo velika.
Vrhunska festivalska kulisa
Festivalsko kuliso je ponujal Manziolijev trg. V cerkvi sv. Marije Alietske je bila svečana otvoritev, na kateri je po Starem solinarju klape Solinar izolski župan Igor Kolenc poudaril pomen kakovostnih prireditev za Izolo in tamkajšnji turizem. Astrid Del Ben, predsednica italijanske samoupravne skupnosti v Izoli, je orisala tradicionalno povezanost mesta z vinom, vinar Uroš Rojac iz Gažona pa je v imenu vinogradnikov razmišljal, da je za vrhunski pridelek potrebna tudi dobra energija, ki jo vinar pravzaprav v klet dobi z dobrim grozdjem. Festival je blagoslovil izolski župnik Janez Kobal, prireditve pa se je udeležil tudi piranski župan PeterBossman.
V Manziolijevi palači se je v skoraj vseh prostorih s svojimi vini predstavilo 54 vinarjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Srbije in tudi Gruzije, domnevne pradomovine vina. Zanimanje obiskovalcev za klepet z vinarji je bilo izjemno, kar nekaj vinarjev je bilo zvečer hripavih. Na Manziolijevem trgu so se predstavili pridelovalci in gostinci s tipičnimi pridelki in njihovo kulinarično interpretacijo. Bilo je precej morja, pa tudi zelene Istre in Krasa ter nekaj gostov iz bolj oddaljenih krajev.
Mednarodna publika
Festival je obiskalo ogromno ljudi, njegova jezikovna podoba pa je bila zelo raznovrstna. Na trgu in v Manziolijevi palači je večkrat zapela klapa Solinar, pod večer pa so dogajanje popestrili še mladi saksofonisti Orange sax quarteta. Po 21. uri, ko je festival uradno zaprl svoja vrata, se je veliko ljudi zadržalo na Manziolijevem trgu, povsem polne pa so bile tudi okoliške gostilne in restavracije. Najbolj vztrajni so dočakali še nastop Rudija Bučarja v Moby Dicku, kjer te dni, tako kot v petih drugih izolskih gostilnah (Hotel Marina, Gušt, Bujol, Sidro in Torkla Korte) ponujajo oranžni meni s sezonskimi jedmi in oranžnimi vini.
Udeleženci festivala, tako razstavljalci kot obiskovalci, so hvalili dobro vzdušje in pozitivno energijo v Izoli. Nasvidenje naslednje leto na Manziolijevem trgu, je izzvenevalo še pozno v noč. DS
